Sladkorna bolezen ali diabetes mellitus je stanje stalno zvišane ravni glukoze v krvi. Nastane zaradi pomanjkanja hormona inzulina ali zmanjšanja odzivnosti celic na njegovo prisotnost. Posledica tega je motnja v presnovi ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob.
Normalna vrednost sladkorja v krvi je od 3,5 mmol/L-5,6mmol/L na tešče. Na sladkorno bolezen kaže koncentracija sladkorja v krvi višja od 7mmol/L na tešče, oziroma nad 11mol/L po hranjenju. Bolezni se lahko ognemo, če poskrbimo za vsakodnevno gibanje, izgubo prekomerne telesne teže, opustimo slabo prehrano in v naš jedilnik vključimo pegasti badelj, koprive , kvinojo in robidnice. Uporabljajte Cejlonski cimet, ki “oponaša” inzulin in tako znižuje sladkor v krvi. Številne študije so pokazale, da jabolčni kis znižuje raven glukoze v krvi, zato je odličen za sladkorne bolnike. Raje kot po natrenu in drugih umetnih sladilih, posežite po naravnih. Eden takih je yacon, ki skoraj nima kalorij, pa še doma ga lahko gojite. Sladkor v krvi bo uspešno uravnaval tudi sok pšenične trave. Aronija uravnava delovanje trebušne slinavke, raven sladkorja in hemoglobin v krvi.
Opozorilni znaki sladkorne bolezni
- stalna žeja ali lakota
- slabo počutje
- počasno celjenje ran in prask
- izguba teže
- zmanjšana odpornost
- povečano izločanje vode (uriniranje)
Dolgotrajnejše stanje zvišane koncentracije sladkorja v krvi (hiperglikemija) lahko med drugim vodi do poslabšanja vida zaradi sprememb v obliki očesne leče. Pri bolnikih, navadno tistih z diabetesom tipa 1, lahko pride do ketoacidoze. Njeni simptomi so vonj sape po acetonu, hitro in globoko dihanje, slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu in spremembe počutja (razdražljivost ali otopelost). Pri posebno hudih primerih lahko ketoacidoza vodi do kome in smrti.
V Sloveniji ima sladkorno bolezen 8% prebivalcev!
Dejavniki tveganja za razvoj sladkorne bolezni
- dednost (sladkorna bolezen v družini)
- debelost (zlasti nalaganje maščevja okoli pasu)
- premalo telesne aktivnosti
- zvišan krvni tlak in maščobe v krvi
- zvišan krvni sladkor v nosečnosti ali rojstvo novorojenca, težkega nad 4,5 kg
Tipi sladkorne bolezni
tip 1: pomanjkanje inzulina zaradi zmanjšane produkcije v trebušni slinavki.
tip 2: t.i. »odpornost proti inzulinu«, stanje, ko celice ne reagirajo na prisotnost inzulina in zaradi tega ne privzemajo glukoze.
Prehodna hiperglikemija med nosečnostjo se pojavi pri okoli 4% nosečnic in lahko vodi v diabetes tipa 2.
Zdravljenje sladkorne bolezni
Sladkorna bolezen se zdravi s pravilno prehrano, s hujšanjem in telesno dejavnostjo. Če že bolehate za sladkorno, vključite v prehrano ginko bilobo, saj ta izboljšuje izkoriščenost ogljikovih hidratov, ščiti pred posledicami sladkorne bolezni (okvare oči, udov, ledvic, živčevja).Ko ti ukrepi niso zadostni, se zdravnik odloči za zdravljenje z zdravili.
- Derivati sulfonilsečnine
Spodbujajo izločanje inzulina v celicah trebušne slinavke. Primerni so za osebe s sladkorno boleznijo tipa 2, ki jim trebušna slinavka še vsaj delno deluje. Najresnejši neželeni stranski učinek teh zdravil je hipoglikemija, stanje, ko je krvni sladkor pre nizek.
- Meglitinidi
Spodbujajo trebušno slinavko k izločanju več inzulina ob obrokih glede na fiziološke potrebe. Vzamejo se pred glavnimi obroki hrane. Ker delujejo krajši čas kot derivati sulfonilsečnin, je nevarnost hipoglikemije manjša.
- Bigvanidi
Zmanjšajo tvorbo glukoze v jetrih in povečajo porabo glukoze v mišicah. Najpogostejši neželeni učinki so kovinski okus v ustih in prebavne motnje, najresnejši pa je laktacidoza, ki pa je zelo redka in praviloma nastane zaradi neupoštevanja kontraindikacij, predvsem ledvične odpovedi.
- Zaviralci glukozidaze alfa
Zavirajo razgradnjo poli- in disaharidov (škroba in saharoze) v monosaharide (npr. glukozo) in tako upočasnijo prehajanje glukoze iz prebavil v kri. Pri nekaterih osebah lahko povzročijo prebavne motnje, zlasti po zaužitju hrane z več ogljikovimi hidrati.
- Inzulin
Je nujno potrebno zdravilo pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 1 in pri nosečnostni sladkorni bolezni. Tudi sladkorna bolezen tipa 2 se zdravi z inzulinom, ko je zdravljenje s tabletami postalo neučinkovito ali če bolnik teh tablet ne prenaša.
Slovar
Hipoglikemija je nenormalno znižana koncentracija glukoze v krvi. Lahko nastopi po premajhnem ali celo izpuščenem obroku hrane, prebavnih motnjah (driske, bruhanje), zaradi prevelikega odmerka inzulina ali antidiabetičnih tablet ali nepravilnega injiciranja inzulina. Tudi nenačrtovana večja telesna dejavnost je lahko njen vzrok.
Znaki so: tresenje rok, znojenje, lakota, bledica, glavobol, razbijanje srca, nemir, razdražljivost, mravljinčenje jezika in okrog ust, težave pri govorjenju, nerodnost kretenj, zaspanost, zmedenost, v hujših primerih pa celo motnje zavesti.
Pri blagi ali srednje hudi obliki si lahko pomagate sami z zaužitjem sadja, medu, sladkorja, marmelade, sladkih pijač, ali mleka, lahko pa se ji izognete z merjenjem krvnega sladkorja. Vožnje z avtomobilom ne začnite na tešče in ne hodite sami na dolge sprehode po samotnih poteh.
Hiperglikemija je visoka raven glukoze v krvi ki nastane kot posledica preveč zaužite hrane, premalo ali nič telesne dejavnosti, premajhnega odmerka zdravila za sladkorno bolezen ali pa zdravila niste vzeli, stresa, okužbe ali bolezni ali biološko neaktivnega insulina (zaradi napačnega shranjevanja).
Opozorilni znaki za visoko raven glukoze v krvi so utrujenost ali izčrpanost, povečana žeja, pogosto odvajanje vode, zamegljen vid, suha usta ali koža, počasno celjenje vreznin in ran in tudi nepojasnjena izguba telesne teže.
Pogosto se lahko raven glukoze v krvi zniža s telesno dejavnostjo. Pomaga lahko tudi zmanjšanje količine zaužite hrane. Pijte veliko vode, kar pomaga znižati raven glukoze v krvi in zmanjšati prisotnost ketonov v vašem telesu.