Srčni infarkt je stanje, ki nastane, ko se zamaši ena izmed arterij, ki prehranjujejo srce. Najpogostejši vzrok nenadnega zaprtja žile je ateroskleroza. Zanjo je značilno kopičenje maščob (med njimi holesterola) v steni arterij. Težave lahko odmislite, če še pred njihovim pojavom poskrbite za svoje zdravje tako, da se gibljete, shujšate, opustite kajenje in alkohol, in v vaš jedilnik dodate česen, sojo in ingver, pa seveda ogromno sadja!
Dejavniki ki vplivajo na nastanek infarkta
- Prevelika telesna teža
- Zvišan krvni tlak
- Sladkorna bolezen
- Dedna nagnjenost
- Kajenje
- Telesna nedejavnost
Simptomi
Simptomi se pojavijo, ko maščobne obloge (aterosklerotične lehe) žilje tako zožijo, da organom primanjkuje krvi. To se najprej pokaže ob naporu, saj takrat organi potrebujejo več kisika, ki jim ga po arterijah prinaša kri. Če so prizadete srčne arterije, se pojavi bolečina v prsih, ki v mirovanju popusti. To stanje imenujemo angina pektoris.
Simptomi srčnega infarkta se običajno pojavijo nenadno in vključujejo
- hudo stiskajočo bolečino v osrednjem delu prsnega koša, ki je podobna bolečini ob napadu angine pektoris, vendar je precej hujša; širi se v vrat, zobe in roki, predvsem v levo, in je včasih najhujša v komolcu
- oteženo dihanje
- nemir
- slabost, občasno tudi bruhanje
- tesnobnost ali strah pred smrtjo
- bledo, vlažno kožo
Približno petina ljudi ob srčnem infarktu ne občuti bolečin, prisotni pa so drugi simptomi, npr. šibkost, težka sapa, potenje in bledica. Takemu srčnemu infarktu pravimo nemi srčni infarkt.
Kako ravnati vprimeru srčnega infarkta
Pri sumu, da gre za srčni infarkt, je zelo pomembno čim hitrejše ukrepanje. Takoj je treba poklicati reševalce (na telefonsko številko 112). Do prihoda reševalnega vozila naj prizadeti počiva.
Bolnik z znano angino pektoris naj da ob taki bolečini pod jezik tableto nitroglicerina ali naj pod jezik 1- do 2-krat razprši nitroglicerinsko pršilo. Če bolečina po nitroglicerinu v 5 minutah povsem ne preneha, naj postopek ponovi.
Zdravljenje v bolnišnici
V Sloveniji bolnike s srčnim infarktom praviloma zdravimo s t. i. perkutano koronarno intervencijo (PCI). Pri tem postopku prek večjih arterij rok ali nog v srčne arterije s posebnimi katetri uvedemo majhen balon. Z njim strdek zdrobimo, zoženi del arterije razširimo in pri več kot 80 % bolnikov vstavimo še žilno opornico. Redkeje je potrebna srčna operacija.