Herpes zoster ali pasavec

Pasavec ali herpes zoster povzroča isti virus kot  norice oz. vodene koze. Po tem ko prebolimo vodene koze, virus na drugo priložnost počaka skrit  v senzornih ganglijih hrbtenjače, kjer lahko miruje tudi vse življenje. Predpogoj, da zbolimo za pasavcem, so torej prebolele norice. Ne ve se prav na­tan­ko, kaj vi­rus ak­ti­vi­ra. Ponovno prebujeni lahko povzroči izbruh mehurjev na tistem delu kože, ki jo oživčuje živec, v katerem je virus spal. Pojavi se lahko kjerkoli na telesu. Pogosto prizadene trebuh, lahko ima tudi obliko pasu, zato ga imenujejo pasavec. Največkrat je prizadet prsni ali ledveni predel, razmeroma pogosto glava, zlasti čelo. Večkrat se najprej pojavi bolečina v prizadetem predelu kože, ki ga oskrbuje prizadeti živec.

Prenašanje herpes zosterja:

Najpogosteje prizadene starejše ljudi, a niti mladostnikom in celo otrokom ne prizanese. Virus se zlahka širi z neposrednim stikom s herpetičnimi mehurčki oziroma se prenaša z okuženimi rokami in lahko pri osebi, ki noric še ni prebolela, povzroči izbruh te bolezni.

Znaki herpes zosterja:

Pasavec se lahko začne dva do tri dni pred značilnim izbruhom s splošnimi bolezenskimi znaki, kot so slabo počutje, glavobol, utrujenost, vročina in podobno. Eden od prvih znakov izbruha pasavca je tudi sprememba občutka za okus. Preden se pojavi huda bolečina v predelu, ki ga oživčujejo prizadeti čutni živci, nekateri ljudje na določenem predelu kože občutijo mravljinčenje ter srbeč, zbadajoč ali pekoč občutek. Nato se pojavi rdečina in na njej majhni mehurčki z rdečo obrobo in napolnjeni z bistro tekočino, enaki kot pri noricah, le da so tu precej strogo omejeni le na en določen pas kože, ki ga oživčuje prizadeti živec. Mehurčki se združijo, počijo in nastane manjša ali večja razjeda, ki se nato prekrije s krasto. Ta se v približno 10 dneh zaceli.

Bolečina v prizadetem predelu, ki traja več mesecev po že povsem zaceljenem pasavcu, pa je t. i. postherpetična nevralgija. To je najpogostejši zaplet pasavca, ki lahko močno okvari kvaliteto bolnikovega življenja, saj je bolečina dostikrat neznosna in je tudi s protibolečinskimi sredstvi ne moremo ublažiti.

Zapleti pri herpes zosterju:

Še posebno nevaren je pasavec, ki izbruhne na delu kože, ki jo oživčuje očesna veja obraznega živca. V takem primeru je obvezen pregled pri okulistu, saj z zgodnjim zdravljenjem lahko preprečimo najhujše. Precej redkeje srečamo pasavec v področju ušesa. Gre za bolečino in mehurčke v zunanjem sluhovodu, motnje v ravnotežju, izgubo okusa in za isto stransko ohromitev obraznega živca. Prizadeti so lahko tudi drugi možganski živci.

Najpogostejši in najnadležnejši zaplet pasavca, ki dolgoročno lahko močno okvari kakovost življenja, pa je t. i. postherpetična nevralgija. Bolečina je vodilni znak pasavca in je posledica vnetja živca, ki oživčuje prizadeti »pas« kože. Prisotna je večinoma že pred izbruhom mehurčkov, med njihovim razvojem, in se z izginotjem kožnih sprememb lahko umiri ter povsem izzveni. Če pa bolečina traja mesec ali več, govorimo o postherpetični nevralgiji. Ta je lahko zelo huda in se ne odziva na običajna protibolečinska zdravila; bolnika lahko pripelje na rob obupa. Pogosteje se pojavi pri starejših, saj zanjo toži kar polovica bolnikov nad 50 let s pasavcem. Ko je postherpetična nevralgija enkrat že prisotna, jo je težko obvladati.

Zdravljenje herpes zosterja:

Pasavec se običajno pozdravi v nekaj tednih kar sam od sebe. Zdravi se s protivirusnimi zdravili pri vseh osebah nad 50 let, vseh z oslabljeno imunostjo in vseh s težjim potekom, ne glede na starost. Z njimi skrajšamo trajanje izpuščaja in čas izločanja virusa, torej kužnost bolnika, preprečimo ali omilimo pa lahko tudi zaplete. Če se zdravljenje začne pravočasno, lahko pričakujemo ublažitev teže akutnega stadija in pripomoremo k zmanjševanju okvar živcev.  Zelo pomembno je, da prizadet del kože, kjer je izbruhnil pasavec, obvarujemo pred bakterijsko okužbo, zato ga sterilno pokrijemo. Če je prisotno tudi hudo vnetje dela okrog mehurčkov, mesto nekaj dni hladimo z obkladki fiziološke raztopine, ki jih zelo pogosto menjavamo. Sicer pa na prizadet del kože ne nanašamo nobenih mazil ali krem.