Sezam predstavlja skupno ime za kakšnih 15 rastlinskih vrst, katerih prvotni domovini sta Afrika in Azija. Že vsaj dve tisočletji to rastlino gojijo med rekama Evfratom in Tigrisom, zelo hitro se razširila na mediteranske dežele, Kitajsko in Japonsko. Prisilno selitev Afričanov kot sužnjev, pa je odneslo seme tudi v Ameriko. Sezamove rastline dosežejo višino približno 2 m v 3 do 6 mesecih. Cvetijo od julija do septembra, ko rastline porežejo. Ko se posušijo, se kapsule semen odprejo in semena zlahka izpadejo kar s tresenjem rastline.
Sezamovo seme je polno kalcija, mineralov, vlaknin in beljakovin. Dve jedilni žlici vsebujeta železo, magnezij, kalij, fosfor, mangan, 35 odstotkov dnevno priporočenega vnosa bakra, 2 grama vlaknin in 3 grame beljakovin (največ med semeni in oreščki). Sezamovo seme vsebuje dve zelo pomembni aminokislini, prva je metionin, ki pomaga organizmu v procesu proizvajanja energije, deluje shujševalno; in druga je triptofan, ki ga telo potrebuje za ohranjanje ali vzpostavitev dobrega živčnega sistema, odlične forme, veselja, koncentracijo, zagotavlja pa tudi dober, trden spanec. Za doječe matere je zelo pomembno, da v dnevne obroke vključijo tudi obrok sezamovega semena, saj metionin v njem drastično izboljša kvaliteto materinega mleka. Sezamin in sezaminol izboljšata absorpcijo in razpoložljivost vitamina E, blagodejno vplivata na razmerje maščob v krvi ter pripomoreta pri uravnavanju krvnega pritiska, poleg tega pa tudi znižuje raven natrija v telesu. Sezam je na samem vrhu živil z vsebnostjo fitosterolov, spojin, po sestavi podobnih holesterolu, ki se nahajajo v rastlinah. V zadostnih količinah naj bi fitosteroli zniževali raven holesterola in krepili imunski sistem.
Kombinacija medu in semen sezama je zato izjemno bogata in zdravju prijazna, najbolje pa jo je uživati na prazen želodec. Izboljšuje odpornost, pospešuje delovanje črevesja in prebavil, spodbuja celoten metabolizem, blaži željo po sladkorju in je izjemno učinkovita pri blaženju želodčnih težav. Zlasti je priporočljiva za osebe, ki jih muči gastritis.
Zmešajte žlico medu s kavno žličko sezama. Lahko pripravite večjo količino, seveda pa upoštevajte priporočeno razmerje. In vsako jutro pojejte eno žličko.
Semena najpogosteje uporabljajo pri pripravi kruha in peciva. Priporočljiva je uporaba ob žitih in stročnicah, saj jim izboljšuje aminokislinsko sestavo. Sezam izvrstno dopolnjuje okus testeninam in rižu ter bogato nadgradi solatne prelive.
Posameznikom z Wilsonovo boleznijo (akumulacija bakra v jetrih) ne svetujem uživanja večjih količin sezama zaradi visoke vsebnosti bakra.