About Sanja Gracej 
Putika velja za bolezen, ki je posledica “predobre” hrane, zato lahko s spremembo prehranjevanja veliko naredimo za izboljšanje stanja. Z ustrezno prehrano lahko upočasnimo napredovanje obolenja, prav tako lahko zmanjšamo število akutnih protinskih napadov. Priporoča se prehrana z malo purinov (snov, ki nastane pri presnovi beljkovin) in zmanjšanje pitja alkohola, predvsem piva. Redno uživanje sadja in zelenjave temno modre … Celotni prispevek
Peteršilj v prvem letu razvije listnato maso, v drugem letu pa steblo s cvetnimi kobuli. Podobno kot pri koriandru, se uporablja list, ki pa ima blažjo aromo, uporabimo pa lahko tudi steblo (ki je enako aromatično kot listje) ali korenino. Ko enkrat vzkali, je nezahteven, gojimo ga lahko tudi v lončku, a mora biti ta … Celotni prispevek
Borovnica je močno razvejano grmičevje visoko do 40 cm z značilnimi pokončnimi zelenimi vejami. Listi so okroglo jajčaste oblike, malce nazobčani in s kratkim pecljem. Sama rast borovnice je odvisna od nadmorske višine. V večini cvetijo v spomladanskem mesecu maju in junija poleti, plodovi pa v Slovenii dozorijo v juniju in juliju. Plodovi so majhne, … Celotni prispevek
Telo zastrupljamo z nezdravim načinom življenja, premalo gibanja, alkoholom in cigaretami. Če k temu dodamo še pesticide v hrani, aditive, klorirano vodo, nekatera zdravila in preobilico stresa, potem ni čudno, da opazimo znake zastrupljanja. Črevesna stena je oslabljena in v krvni obtok spušča nepopolno razgrajene in tudi škodljive snovi. Imunske celice take snovi v krvi … Celotni prispevek
Seveda je nesmiselno, da zaradi klopov ne bi hodili ven. Če se odpravljate v naravo, predvsem v gozd, se je treba zaščititi. Boljše je, da hodite po poti in ne po gošči ali visoki travi. Za v gozd se je najprimernejše obleči v majico z dolgimi rokavi in dolge hlače. Ne bo odveč, če hlačnice … Celotni prispevek
Zdravilna zelišča vsebujejo snovi, ki delujejo na delovanje človeških organov, te snovi imenujemo učinkovine. Ponavadi so to: alkaloidi, čreslovine, eterična olja, fitoncidi, flavoni, glikozidi, grenčine, mineralne snovi, organske kisline, rastlinske sluzi, saponini in vitamini. Alkaloidi Akaloidi so bolj ali manj toksične spojine, ki učinkujejo predvsem na živčni sistem. So bazične narave, vsebujejo heterociklični dušik in … Celotni prispevek
Pradomovina kakavovca je Gvajana, območje v zgornjem toku reke Orinoco in Rio Negro. Maji so prvi začeli gojiti in uporabljati kakavovec kot kulturno rastlino. Za hrano so uporabljali njegove plodove in stebla. Plodove kakava so mleli in kuhali ter to maso mešali v vodi s sojo, vanilijo in čilijem. Kakavovec (Theobroma cacao) je tropska kulturna rastlina … Celotni prispevek
V organizmu ima zelo pomembno vlogo saj služi kot surovina za izdelavo hormonov (testosteron, estrogena, progesterona, androgenov, kortizola, aldosterona), vitamina D in žolčnih kislin, poleg tega pa je tudi pomemben strukturni element vsake celične ovojnice. Holesterol je torej nujno potreben, do škodljivih učinkov pa prihaja, kadar se ta začne nalagati v steni arterij, kar vodi … Celotni prispevek
V naše telo zaidejo na različne načine. Lahko jih v različnih razvojnih fazah zaužijemo z vodo, hrano ali pa v usta zaidejo z umazanimi rokami. Prehranski vir okužbe ni le slabo kuhano meso, ampak tudi sadje ali zelenjava, umazana z zemljo ali gnojilom. Mikroskopsko majhni zajedalci, kot so giardije in kriptosporidiji, zaidejo celo v vire … Celotni prispevek
Poprovo meto poznamo šele dobrih 300 let. Konec 17. stoletja jo je odkril angleški biolog. Domnevajo, da je nastala spontano, s križanjem treh različnih vrst mete, ki rastejo v naravi. Poprova meta je 50 do 90 cm visoka večletna rastlina. Je izjemno nezahtevna rastlina, ki brez posebnega napora gojitelja uspeva tako na vrtovih kot tudi … Celotni prispevek
Melisa izhaja iz Bližnjega vzhoda in iz Sredozemlja. Že v srednjem veku se je hitro razširila po vsej Evropi in bila kmalu sestavni del različnih samostanskih vrtov. Je sorodnica žajblja in sivke. Melisa je trajnica, katere grmiček zraste do 80 cm visoko. Listi so veliki do 6 centimetrov, prav tako, kot steblo, po zgornji površini rahlo … Celotni prispevek
Hren izvira iz vzhodne in severovzhodne Evrope, zdaj pa raste podivjan povsod po Evropi, a se je udomačil tudi že v Aziji in Severni Ameriki. Uporabljali so ga že v starem Rimu, od 12. stol. pa ga pozna Evropa; v 19. stol. so ga začeli gojiti na njivah. Je trajnica. Ima valjasto korenino z grobo … Celotni prispevek
Naziv: Pri Baronu Naslov: Planica 6, 2313 Fram Telefon: 02 601 44 51 / 051 317 104 E-naslov: info@bodibio.si Splet: www.pribaronu.si Facebook: Pri Baronu “Pri Baronu oz. na kmetiji Uranjek se takoj vidi, da je družina predana spoštovanju do narave in sozvočju človeka z njo. Urejenost okolice, odnos do živali, način pridelovanja zelenjave, poznavanje zelišč … Celotni prispevek
Naziv: Bio kmetija Ržen Naslov: 2373 Šentjanž pri Dravogradu Telefon: 051 331 963 E-naslov: info@bodibio.si Splet: www.bodibio.si Facebook: Bio kmetija Ržen Smo ekološka kmetija, ki se že dobrih 15 let ponaša z ekološkim certifikatom. Na kmetiji živimo in delamo ljudje, ki smo ekološko ozaveščeni v pravem pomenu besede, kar pomeni, da nismo prijazni samo do … Celotni prispevek
Lapuh je trajna rastlina, ki zraste do 25 cm visoko na luskastem steblu. Šele po cvetenju zrastejo listi. Cvetove nabiramo od marca do aprila, liste, ki se pojavijo za njimi pa do junija. Nabiramo ga na sončnih legah, tam je bolj zdravilen. Ker cvetovi dozorevajo tudi med sušenjem, nabiramo mlade, pravkar razprte cvetne koške. Cvetje … Celotni prispevek
Rdeč, moder in vijoličen cvet na eni sami rastlini. To je pljučnik. Zrase približno 20 cm visoko, ima dlakavo steblo, na katerem so temno zeleni listi z belimi lisami. Cvetovi so sprva rdeči, a se kasneje zaradi spremembe v pH vrednosti, spremenijo v vijoličaste in modre. Zgornja stran listov pljučnika je dlakava in posuta z … Celotni prispevek
Vijolica raste predvsem na senčnatih travnikih, najdemo jo tudi pod grmičevjem, ob plotovih in na vrtovih. Poznamo dve vrsti vijolic in sicer dišečo vijolico močne modro-vijoličaste barve in bledo-modro nedišečo vijolico. Obe sta sta zdravilni, a za dišečo vijolico velja, za je zdravilna še nekoliko bolj. Vijolica cveti v marcu in aprilu, včasih pa tudi jeseni, … Celotni prispevek
Baker Baker daje energijo ter skrbi za pravilno delovanje živcev in vsrkavanje železa v hemoglobin. črna kumina, goji jagode, koren maca, mango, avokado, kvinoja, gobe, grah, morske alge, oreščki, arašidi, suhe slive Cink Igra pomembno vlogo v strukturi beljakovin in celičnih membran ter uravnavanju izražanja genov, celičnem signaliziranju. Sodeluje pri presnovi vitamina A. goji jagode, … Celotni prispevek
VITAMINI ZA KAJ SO POMEMBNI? KJE JIH NAJDEMO? A Za zdravo kožo, sluznico, dober za vid. zelena in rumena zelenjava, črna kumina, jetrca, maslo, sir, mleko, acerola, marelice, koromač, listnata zelenjava, jabolčni kis B1 Za pridobivanje energije iz ogljikovih hidratov. polnozrnat kruh, kamut, krompir, stročnice, kvinoja, meso, česen, rumenjak, kvas, arašidi, gobe, acerola, krompir, svinjina, B2 … Celotni prispevek
Pri bolnikih z anemijo je zmanjšana celotna količina hemoglobina. Hemoglobin je struktura znotraj eritrocita, na katero se veže kisik, ki je tako primeren za transport po krvi. Težave, ki jih ob tem zaznajo bolniki, so posledica zmanjšane sposobnosti krvi za prenos kisika do tkiv. Glede na potek so anemije akutne ali kronične. Po načinu razlikujemo … Celotni prispevek