Peteršilj v prvem letu razvije listnato maso, v drugem letu pa steblo s cvetnimi kobuli. Podobno kot pri koriandru, se uporablja list, ki pa ima blažjo aromo, uporabimo pa lahko tudi steblo (ki je enako aromatično kot listje) ali korenino. Ko enkrat vzkali, je nezahteven, gojimo ga lahko tudi v lončku, a mora biti ta … Celotni prispevek
Pradomovina kakavovca je Gvajana, območje v zgornjem toku reke Orinoco in Rio Negro. Maji so prvi začeli gojiti in uporabljati kakavovec kot kulturno rastlino. Za hrano so uporabljali njegove plodove in stebla. Plodove kakava so mleli in kuhali ter to maso mešali v vodi s sojo, vanilijo in čilijem. Kakavovec (Theobroma cacao) je tropska kulturna rastlina … Celotni prispevek
Poprovo meto poznamo šele dobrih 300 let. Konec 17. stoletja jo je odkril angleški biolog. Domnevajo, da je nastala spontano, s križanjem treh različnih vrst mete, ki rastejo v naravi. Poprova meta je 50 do 90 cm visoka večletna rastlina. Je izjemno nezahtevna rastlina, ki brez posebnega napora gojitelja uspeva tako na vrtovih kot tudi … Celotni prispevek
Pri bolnikih z anemijo je zmanjšana celotna količina hemoglobina. Hemoglobin je struktura znotraj eritrocita, na katero se veže kisik, ki je tako primeren za transport po krvi. Težave, ki jih ob tem zaznajo bolniki, so posledica zmanjšane sposobnosti krvi za prenos kisika do tkiv. Glede na potek so anemije akutne ali kronične. Po načinu razlikujemo … Celotni prispevek
Sezam predstavlja skupno ime za kakšnih 15 rastlinskih vrst, katerih prvotni domovini sta Afrika in Azija. Že vsaj dve tisočletji to rastlino gojijo med rekama Evfratom in Tigrisom, zelo hitro se razširila na mediteranske dežele, Kitajsko in Japonsko. Prisilno selitev Afričanov kot sužnjev, pa je odneslo seme tudi v Ameriko. Sezamove rastline dosežejo višino približno 2 … Celotni prispevek
Črna kumina je približno 35 cm visok grm z pokončnimi stebli in precej razvejanimi list ter belimi cvetovi. Plod nosi črna semena, ki imajo močan okus. Črna kumina (Nigella sativa) v arabščini znana kot »habbatul barakah«, kar pomeni “blagoslovljeno seme”, se je stoletja uporabljala za zdravljenje raznih bolezni na Arabskem polotoku. Najbolj kvalitetna črna kumina … Celotni prispevek
Mangosteen je po obliki še najbolj podoben jabolku. Drevo mangosteena zraste 7 do 25 metrov visoko. Zanimivo je, da začne drevo prve sadeže poganjati šele, ko je staro 15 let. Ko dozori, je lupina vijolične barve, sredica pa je užitno belo meso, kremasto in sladko, podobno olupljeni mandarini. Je sladek in sočen sadež, njegov okus je težko … Celotni prispevek
Konopljo poznamo že od 15.000-5000 let pred našim štetjem. Raste povsod, brez potreb po pesticidih ali umetnih gnojilih. Prvi so konopljina vlakna uporabljali v Mezopotamiji in antičnem egiptu, kjer so jo dodajali glinenim zidakom kot sredstvo ojačitve. Danes iz nje izdelujemo papir, njena vlakna so surovina za tekstilne izdelke, različne embalaže, cevi, uporabljamo jo pa … Celotni prispevek
Goji jagode že 1900 let uporabljajo v tradicionalni kitajski, korejski, tibetanski in japonski medicini. Sedaj so se začele pojavljati tudi pri nas. Prvi nasad goji jagod je na obrobju Ljubljanskega barja, v eksotični vrtnariji Zeleni zmaj, kjer raste že 1000 rastlin. Njihova glavna prednost je, da prodajajo sadike stare že dve leti ( torej rodne). … Celotni prispevek
Maca prihaja iz Andov in raste pa na osupljivih 4400 metrih nadmorske višine. Je adaptogena rastlina – adaptogen je snov, ki ima v našem telesu pomembno vlogo pri preprečevanju stresa, dovajanju energije, povečevanju odpornosti in krepitvi imunskega sistema. Vsebuje velik delež hranil, ki so bistvenega pomena za življenje: kalcij, kalij, magnezij, fosfor, cink, železo, vitamine … Celotni prispevek
Mango je indijski nacionalni sadež, Indijci pa verjamejo, da ima skrivnostne moči. Cvetovi mangovca imajo pomembno vlogo tudi v indijskih verskih obredih. Poznamo 2500 sort manga. V sredini ima veliko koščico, okoli katere je sladko meso. Zraste tudi več kot 30 metrov visoko. Plodovi visijo na tankih vejicah, ki pa so tako dolge, da se … Celotni prispevek
Španskemu osvajalcu Hernandu Cortezu (1485-1547) so avokadovec podarili Azteki, ta pa ga je odnesel v Evropo. Za razliko od mnogih drugih ameriških rastlin pa se tu ni prav udomačil. Avokado je koščičast plod drevesa, ki raste v tropskem in subtropskem podnebju in zraste v višino od 10 do 20 m. Sadež ima večinoma obliko hruške, … Celotni prispevek
Francisco Pizzaro je bil morda strokovnjak za osvajanje novega sveta, a ni imel pojma o zdravi prehrani. Ko je leta 1532 osvojil inkovsko državo, je nabasal svoje ladje s krompirjem in koruzo, ki sta kmalu postala glavni živili evropske prehrane, medtem ko se za tretjo poljščino ni zmenil.Toda prav polja, ki jih ni požel, so … Celotni prispevek