Kamut

Kamut

Ni zanesljivega podatka, kdaj so kamut začeli sejati na območju Egipta, vendar ga danes imenujejo »domače žito« (Balady durum). Seme kamuta je 2-do 3-krat večje od pšeničnega in je enake barve kot staro zlato. Ljudje, ki imajo celiakijo, bodo v kamutu morda našli rešitev za svoje tegobe. Vsaj raziskave mednarodne zveze za alergije so pokazale, … Celotni prispevek

Amarant

amarant

Amarant izvira iz Mehike. Gre za izredno staro rastlino, saj arheologi domnevajo, da so ga gojili že pred osem tisoč leti. Na vsaki rastlini zraste 40.000 do 60.000 semen. So drobna, okrogla in zlato rumene barve ter velika komaj en milimeter. Amarant ima nenavadno sladek okus po lešnikih in oreščkih, ter prijeten vonj. Ker je … Celotni prispevek

Jedilna konoplja

konoplja

Konopljo poznamo že od 15.000-5000 let pred našim štetjem. Raste povsod, brez potreb po pesticidih ali umetnih gnojilih. Prvi so konopljina vlakna uporabljali v Mezopotamiji in antičnem egiptu, kjer so jo dodajali glinenim zidakom kot sredstvo ojačitve. Danes iz nje izdelujemo papir, njena vlakna so surovina za tekstilne izdelke, različne embalaže, cevi, uporabljamo jo pa … Celotni prispevek

Celiakija

celiakija

Celiakija je kronična bolezen prebavil, ki je posledica preobčutljivosti na gluten oziroma na njegov izvleček gliadin. Zadnjih nekaj let se vse pogosteje pojavlja definicija, da je celiakija avtoimuno stanje, za katerega je značilna imunsko sprožena enteropatija tankega črevesa. Zaradi dedne posebnosti imunskega sistema nekaterih posameznikov telo prepozna gluten kot strup in sproži proti njemu obsežno imunsko … Celotni prispevek

Proso

millet

Stare knjige uvrščajo proso med zdravilne rastline. Danes proso intenzivno pridelujejo v Indiji, Rusiji, Ukrajini. Ima kratko rastno sezono in dobro prenaša sušo.  Proso je enoletna rastlina, ki v višino zraste približno 100 centimetrov. Klasje zraste v šopkih. Od mineralov vsebuje večje količine fosforja, magnezija in železa ter silicija, ki ga ostala žita ne vsebujejo, kalcij, kalij … Celotni prispevek

Kvinoja

kvinoja

Francisco Pizzaro je bil morda strokovnjak za osvajanje novega sveta, a ni imel pojma o zdravi prehrani. Ko je leta 1532 osvojil inkovsko državo, je nabasal svoje ladje s krompirjem in koruzo, ki sta kmalu postala glavni živili evropske prehrane, medtem ko se za tretjo poljščino ni zmenil.Toda prav polja, ki jih ni požel, so … Celotni prispevek