Melisa izhaja iz Bližnjega vzhoda in iz Sredozemlja. Že v srednjem veku se je hitro razširila po vsej Evropi in bila kmalu sestavni del različnih samostanskih vrtov. Je sorodnica žajblja in sivke. Melisa je trajnica, katere grmiček zraste do 80 cm visoko. Listi so veliki do 6 centimetrov, prav tako, kot steblo, po zgornji površini rahlo … Celotni prispevek
Hren izvira iz vzhodne in severovzhodne Evrope, zdaj pa raste podivjan povsod po Evropi, a se je udomačil tudi že v Aziji in Severni Ameriki. Uporabljali so ga že v starem Rimu, od 12. stol. pa ga pozna Evropa; v 19. stol. so ga začeli gojiti na njivah. Je trajnica. Ima valjasto korenino z grobo … Celotni prispevek
Lapuh je trajna rastlina, ki zraste do 25 cm visoko na luskastem steblu. Šele po cvetenju zrastejo listi. Cvetove nabiramo od marca do aprila, liste, ki se pojavijo za njimi pa do junija. Nabiramo ga na sončnih legah, tam je bolj zdravilen. Ker cvetovi dozorevajo tudi med sušenjem, nabiramo mlade, pravkar razprte cvetne koške. Cvetje … Celotni prispevek
Seveda! Tudi trobentice lahko uporabljamo v kuhinji! Trobentico, ki jo poznamo tudi pod imenom navadni jeglič, štejemo med priznane zdravilne rastline. Zelo zanimivo je, da raste ravno v času, ko koristne učinkovine ljudje najbolj potrebujemo. Ima zelo dobro sposobnost čiščenja telesa, kar je po zimskem mirovanju in pomanjkanju svežega zelenja, kot nalašč za naš organizem. V naravi je najbolj … Celotni prispevek
Ginko je živi fosil. Je najstarejša še živeča vrsta drevesa na svetu, fosili njegovih sorodnikov izvirajo izpred več kot 200 milijonov let. Lahko živi tudi čez 600 let, v višino pa zrase do 40 metrov. Pred ledeno dobo je bilo drevo razširjeno v Evropi in Severni Ameriki, do današnjih dni se je ohranil predvsem po … Celotni prispevek
Pšenična trava oziroma iz nje iztisnjen svež sok sta že dolgo znana po svoji koristnosti in ugodnem delovanju na človeški organizem. Med vsemi elementi, ki jih vsebuje pšenična trava, je najpogosteje omenjen klorofil, ki ga je v mladi pšenični travi res obilo. Klorofil razstruplja telo, spodbuja tvorbo hemoglobina in eritrocitov, čisti črevesje in ureja prebavo, … Celotni prispevek
Ognjič je enoletnica. Zraste do 60 cm visoko. Listi so sedeči, podolgovati z valovitim robom, lepljivi in rahlo dlakavi. Cveti od junija do oktobra in ima značilna socvetja, sestavljena iz cevastih in jezičastih cvetov izrazito rumene do oranžne barve. Imajo značilen oster vonj in so lepljivi. Nabiramo predvsem povsem odprte cvetove, in sicer v soncu, … Celotni prispevek
Koromač raste divje ali v nasadih povsod po svetu. Raste od pomladi do jeseni, naprodaj pa je tudi pozimi. Ima čvrste, rebraste in mesnate liste, je svežega vonja in okusa, podobnega janežu. V trgovini ali na tržnici izberemo gomolje koromača, ki so čvrsti, svetli in brez rjavih, poškodovanih mest. Čim svetlejši je gomolj, tembolj nežni … Celotni prispevek
Mangosteen je po obliki še najbolj podoben jabolku. Drevo mangosteena zraste 7 do 25 metrov visoko. Zanimivo je, da začne drevo prve sadeže poganjati šele, ko je staro 15 let. Ko dozori, je lupina vijolične barve, sredica pa je užitno belo meso, kremasto in sladko, podobno olupljeni mandarini. Je sladek in sočen sadež, njegov okus je težko … Celotni prispevek
V 13. stoletju je iz Kitajske in Nove Zelandije lubenica pripotovala v Evropo. Spada med melone. Doseže lahko tudi do 16kg. Ima gladko, temnozeleno lupino in rdeče meso. Sestavljena je iz približno 90 odstotkov vode, preostali del pa predstavljajo vlaknine, ki pozitivno delujejo na prebavo. Bogata je z vitaminom A, B in C nekaj magnezija … Celotni prispevek
Aloe vera izvira iz Afrike, sorodne vrste pa najdemo tudi v Sredozemlju in Indiji. Ima debele liste, dolge 40-50 cm, ki imajo na robu in na spodnji strani bodice. Ne prenese nizkih temperatur, zato je v naravi pri nas ne najdemo. Je do meter visok grm z odebeljenim sočnim steblom. Listi so široki, zadebeljeni, temno … Celotni prispevek
Aronija izvira iz vzhoda Severne Amerike. Grm zraste od 1 do 6 m v višino in raste v vlažnih gozdovih in močvirjih. Ker preživi tudi -45°C, jo imenujejo Sibirska borovnica. Je neobčutljiva na sušo, onesnaženost, škodljivce in bolezni, nevtralizira celo ultravijolično sevanje. Zato jo lahko pridelujemo tudi ekološko brez kemičnih preparatov. Razmnožuje se enostavno s … Celotni prispevek
Žajbljeva domovina je Sredozemlje, od koder so ga zanesli po vsem svetu. Njegovo latinsko ime Salvia izhaja iz besede ‘salvus’, ki pomeni ‘zdrav’, kar kaže, da je bil zelo cenjen že pri Rimljanih, ki so ga nadvse častili. Žajbelj ima klobučevinaste liste sivkasto-zelene barve in modre, vijoličaste, rožnate ali povsem bele cvetove. Zdravilni deli so … Celotni prispevek
Maca prihaja iz Andov in raste pa na osupljivih 4400 metrih nadmorske višine. Je adaptogena rastlina – adaptogen je snov, ki ima v našem telesu pomembno vlogo pri preprečevanju stresa, dovajanju energije, povečevanju odpornosti in krepitvi imunskega sistema. Vsebuje velik delež hranil, ki so bistvenega pomena za življenje: kalcij, kalij, magnezij, fosfor, cink, železo, vitamine … Celotni prispevek
Čemaž spada v družino lukovk tako kot npr. česen in čebula. Je rastlina mnogih imen: divji česen, gozdni česen, medvedji česen, kačji lek; številna imena nakazujejo na široko uporabo v preteklosti. Raste od marca do junija in cvete v aprilu in maju v gosto poraslih preprogah. Mladi listi so sveže zeleni in svetli. Zraste 25-30 … Celotni prispevek
Francisco Pizzaro je bil morda strokovnjak za osvajanje novega sveta, a ni imel pojma o zdravi prehrani. Ko je leta 1532 osvojil inkovsko državo, je nabasal svoje ladje s krompirjem in koruzo, ki sta kmalu postala glavni živili evropske prehrane, medtem ko se za tretjo poljščino ni zmenil.Toda prav polja, ki jih ni požel, so … Celotni prispevek