Peteršilj v prvem letu razvije listnato maso, v drugem letu pa steblo s cvetnimi kobuli. Podobno kot pri koriandru, se uporablja list, ki pa ima blažjo aromo, uporabimo pa lahko tudi steblo (ki je enako aromatično kot listje) ali korenino. Ko enkrat vzkali, je nezahteven, gojimo ga lahko tudi v lončku, a mora biti ta … Celotni prispevek
Pradomovina kakavovca je Gvajana, območje v zgornjem toku reke Orinoco in Rio Negro. Maji so prvi začeli gojiti in uporabljati kakavovec kot kulturno rastlino. Za hrano so uporabljali njegove plodove in stebla. Plodove kakava so mleli in kuhali ter to maso mešali v vodi s sojo, vanilijo in čilijem. Kakavovec (Theobroma cacao) je tropska kulturna rastlina … Celotni prispevek
Hren izvira iz vzhodne in severovzhodne Evrope, zdaj pa raste podivjan povsod po Evropi, a se je udomačil tudi že v Aziji in Severni Ameriki. Uporabljali so ga že v starem Rimu, od 12. stol. pa ga pozna Evropa; v 19. stol. so ga začeli gojiti na njivah. Je trajnica. Ima valjasto korenino z grobo … Celotni prispevek
Cimet pridobivajo iz notranjega dela skorje drevesa cimetovca. Kar poznamo kot začimbo in zdravilo, o katerem govorijo tradicionalne medicine, je v resnici podskorja, ki jo lupijo v rednih časovnih presledkih z leto do dve leti starih poganjkov. To nato 24 ur fermentira, nato z njega postrgajo zunanjo plast in olupijo notranjo. Skorjo nato izmenično zlagajo … Celotni prispevek
Jabolčni kis se v medicini uporablja že več tisoč let. Pred 5000 leti so ga uživali celo Egipčani. Omenja ga tudi kitajska narodna medicina. V ljudski medicini se jabolčni kis že stoletja uporablja za čiščenje krvi in zmanjševanje maščobnih oblog. Bogat je z vitamini (A, B, C in P), minerali (fosfor, flor, kalcij, magnezij, natrij in … Celotni prispevek
Ginko je živi fosil. Je najstarejša še živeča vrsta drevesa na svetu, fosili njegovih sorodnikov izvirajo izpred več kot 200 milijonov let. Lahko živi tudi čez 600 let, v višino pa zrase do 40 metrov. Pred ledeno dobo je bilo drevo razširjeno v Evropi in Severni Ameriki, do današnjih dni se je ohranil predvsem po … Celotni prispevek
Za dober okus poskrbi natrijev glutaminat (MSG) – glutaminska kislina. Čeprav so za izboljšanje okusa ekstrakt alg na vzhodu uporabljali že več kot tisoč let, so šele leta 1908 dognali, da je za prijeten okus odgovorna glutaminska kislina. Leta 1956 so jo začeli industrijsko pridelovati. Zelo hitro je postala prvi dodatek prehranske industrije. Danes je … Celotni prispevek
Yacon je gomolj, ki ga že 3000 let gojijo perujski kmetje visoko v Andih. Marsikdo ne ve, da je v sorodu z našo sončnico. Zraste v višino do dveh metrov in cveti s majhnimi rumenimi cvetovi. Okus gomolja pisujejo kot podobnega okusu jabolka, zaradi česar domačini gomolju pravijo kar “zemeljsko jabolko”. V svojem naravnem okolju, … Celotni prispevek
Pšenična trava oziroma iz nje iztisnjen svež sok sta že dolgo znana po svoji koristnosti in ugodnem delovanju na človeški organizem. Med vsemi elementi, ki jih vsebuje pšenična trava, je najpogosteje omenjen klorofil, ki ga je v mladi pšenični travi res obilo. Klorofil razstruplja telo, spodbuja tvorbo hemoglobina in eritrocitov, čisti črevesje in ureja prebavo, … Celotni prispevek
Raste kot plezalka, lahko tudi 10 metrov visoko. Prezimi dobro, le prvo leto jo je dobro zaščititi. Njena vzgoja je nezahtevna in prav zato je primerna za ekološko pridelavo. Po drugem letu rastlina oblikuje rdeče plodove, ki imajo številne zdrave učinkovine. Plodovi se običajno uživajo sveži ali posušeni. Zaradi posebnega prefinjenega okusa njenih plodov(slano, kislo, … Celotni prispevek
Ni zanesljivega podatka, kdaj so kamut začeli sejati na območju Egipta, vendar ga danes imenujejo »domače žito« (Balady durum). Seme kamuta je 2-do 3-krat večje od pšeničnega in je enake barve kot staro zlato. Ljudje, ki imajo celiakijo, bodo v kamutu morda našli rešitev za svoje tegobe. Vsaj raziskave mednarodne zveze za alergije so pokazale, … Celotni prispevek
Mangosteen je po obliki še najbolj podoben jabolku. Drevo mangosteena zraste 7 do 25 metrov visoko. Zanimivo je, da začne drevo prve sadeže poganjati šele, ko je staro 15 let. Ko dozori, je lupina vijolične barve, sredica pa je užitno belo meso, kremasto in sladko, podobno olupljeni mandarini. Je sladek in sočen sadež, njegov okus je težko … Celotni prispevek
Zdravilne učinke medu so poznali že veliko pred nami. Med je popolnoma naraven čebelji proizvod, ki ne vsebuje nobenih dodatkov, kot so konzervansi, umetna barvila in arome. Vsaka vrsta medu ima svoj značilen okus, aromo, barvo in konsistenco; različne vrste medu pa se med seboj razlikujejo tudi po uporabi. Med je odlično hranilo, krepčilo in … Celotni prispevek
Se tudi vam dogaja, da se počutite kot da ste pijani? Torej trpite za vrtoglavico. Poznamo dve vrsti vrtoglavice: difuzno, pri kateri se bolniku zmrači pred očmi in pade v nezavest, in sistematsko, pri kateri zazna obračanje zunanjega sveta v vodoravni ali navpični smeri. Vzdrževanje ravnotežja omogoča kompleksen sistem, ki ga sestavljajo ravnotežni organ v … Celotni prispevek
V 13. stoletju je iz Kitajske in Nove Zelandije lubenica pripotovala v Evropo. Spada med melone. Doseže lahko tudi do 16kg. Ima gladko, temnozeleno lupino in rdeče meso. Sestavljena je iz približno 90 odstotkov vode, preostali del pa predstavljajo vlaknine, ki pozitivno delujejo na prebavo. Bogata je z vitaminom A, B in C nekaj magnezija … Celotni prispevek
Acerola je znana tudi pod imenom divja češnja. Drevo zraste do višine 5 m visoko in uspeva v Braziliji, v Aziji in Indiji. Je zimzeleno drevo, ki zraste do 5 metrov visoko in ima bujno krošnjo. Občutljiva je na veter in odporna na sušo. Do 90% cvetov pade z drevesa. Mesnato rdeče koščičasto sadje, v velikosti … Celotni prispevek
Sonce je tisto, ki ustvarja, ohranja in tudi uničuje življenje na Zemlji. Kako pa vpliva na naša mala življenja? Bi se ga morali izogibati, ali pa nam lahko koristi? Zdravniki nas opozarjajo, da pretirano izpostavljanje njegovim žarkom povzroča rdečico in opekline, to pa povečuje tveganje za nastanek nevarnih sprememb na koži in za pospešeno staranje … Celotni prispevek
Kokosovi orehi rastejo na palmah, ki dosežejo v višino do 30 metrov. Kokosovi palmi pravijo tudi drevo življenja in to ime si zagotovo zasluži, saj se v sveži kokosovi vodi in kokosovem olju skriva prava blagodejnost sadeža. Soku mladih kokosov pravijo tudi voda življenja, ker ima enako elektrolitsko ravnovesje kot naša kri. Kokos je bogat … Celotni prispevek
Aloe vera izvira iz Afrike, sorodne vrste pa najdemo tudi v Sredozemlju in Indiji. Ima debele liste, dolge 40-50 cm, ki imajo na robu in na spodnji strani bodice. Ne prenese nizkih temperatur, zato je v naravi pri nas ne najdemo. Je do meter visok grm z odebeljenim sočnim steblom. Listi so široki, zadebeljeni, temno … Celotni prispevek
Aronija izvira iz vzhoda Severne Amerike. Grm zraste od 1 do 6 m v višino in raste v vlažnih gozdovih in močvirjih. Ker preživi tudi -45°C, jo imenujejo Sibirska borovnica. Je neobčutljiva na sušo, onesnaženost, škodljivce in bolezni, nevtralizira celo ultravijolično sevanje. Zato jo lahko pridelujemo tudi ekološko brez kemičnih preparatov. Razmnožuje se enostavno s … Celotni prispevek