Peteršilj v prvem letu razvije listnato maso, v drugem letu pa steblo s cvetnimi kobuli. Podobno kot pri koriandru, se uporablja list, ki pa ima blažjo aromo, uporabimo pa lahko tudi steblo (ki je enako aromatično kot listje) ali korenino. Ko enkrat vzkali, je nezahteven, gojimo ga lahko tudi v lončku, a mora biti ta … Celotni prispevek
Telo zastrupljamo z nezdravim načinom življenja, premalo gibanja, alkoholom in cigaretami. Če k temu dodamo še pesticide v hrani, aditive, klorirano vodo, nekatera zdravila in preobilico stresa, potem ni čudno, da opazimo znake zastrupljanja. Črevesna stena je oslabljena in v krvni obtok spušča nepopolno razgrajene in tudi škodljive snovi. Imunske celice take snovi v krvi … Celotni prispevek
Zdravilna zelišča vsebujejo snovi, ki delujejo na delovanje človeških organov, te snovi imenujemo učinkovine. Ponavadi so to: alkaloidi, čreslovine, eterična olja, fitoncidi, flavoni, glikozidi, grenčine, mineralne snovi, organske kisline, rastlinske sluzi, saponini in vitamini. Alkaloidi Akaloidi so bolj ali manj toksične spojine, ki učinkujejo predvsem na živčni sistem. So bazične narave, vsebujejo heterociklični dušik in … Celotni prispevek
Hren izvira iz vzhodne in severovzhodne Evrope, zdaj pa raste podivjan povsod po Evropi, a se je udomačil tudi že v Aziji in Severni Ameriki. Uporabljali so ga že v starem Rimu, od 12. stol. pa ga pozna Evropa; v 19. stol. so ga začeli gojiti na njivah. Je trajnica. Ima valjasto korenino z grobo … Celotni prispevek
VITAMINI ZA KAJ SO POMEMBNI? KJE JIH NAJDEMO? A Za zdravo kožo, sluznico, dober za vid. zelena in rumena zelenjava, črna kumina, jetrca, maslo, sir, mleko, acerola, marelice, koromač, listnata zelenjava, jabolčni kis B1 Za pridobivanje energije iz ogljikovih hidratov. polnozrnat kruh, kamut, krompir, stročnice, kvinoja, meso, česen, rumenjak, kvas, arašidi, gobe, acerola, krompir, svinjina, B2 … Celotni prispevek
Sezam predstavlja skupno ime za kakšnih 15 rastlinskih vrst, katerih prvotni domovini sta Afrika in Azija. Že vsaj dve tisočletji to rastlino gojijo med rekama Evfratom in Tigrisom, zelo hitro se razširila na mediteranske dežele, Kitajsko in Japonsko. Prisilno selitev Afričanov kot sužnjev, pa je odneslo seme tudi v Ameriko. Sezamove rastline dosežejo višino približno 2 … Celotni prispevek
Cimet pridobivajo iz notranjega dela skorje drevesa cimetovca. Kar poznamo kot začimbo in zdravilo, o katerem govorijo tradicionalne medicine, je v resnici podskorja, ki jo lupijo v rednih časovnih presledkih z leto do dve leti starih poganjkov. To nato 24 ur fermentira, nato z njega postrgajo zunanjo plast in olupijo notranjo. Skorjo nato izmenično zlagajo … Celotni prispevek
Črna kumina je približno 35 cm visok grm z pokončnimi stebli in precej razvejanimi list ter belimi cvetovi. Plod nosi črna semena, ki imajo močan okus. Črna kumina (Nigella sativa) v arabščini znana kot »habbatul barakah«, kar pomeni “blagoslovljeno seme”, se je stoletja uporabljala za zdravljenje raznih bolezni na Arabskem polotoku. Najbolj kvalitetna črna kumina … Celotni prispevek
Ingver je avtohtona rastlina Indije in Kitajske, ime pa je prevzel iz sanskrtske besede, ki v prevodu pomeni ‘s telesom kot rogovi’. Je večletna rastlina, ki zraste do 50 cm visoko. Oblikuje do 20 cm dolge korenike, ki se uporabljajo v kulinariki pa tudi v zdravstvu. V ingverju se skriva ogromno aktivnih sestavin, značilen vonj … Celotni prispevek
Večina virov govori, da je izvor žižole ozemlje današnje Kitajske. Velja za najstarejše sadno drevo, saj so ga na Kitajskem gojili že vsaj pred 3000 letu. V višino zraste do 2-8 metrov. Ima goste bodice in podolgovate liste. Sadež je podoben oljki ,ko je zrel je rdečerjave barve , tudi koščico ima na sredi tako … Celotni prispevek
Navadna madronščica cveti od junija do konca oktobra, na kamnitih tleh (nasipališčih, ruševinah, železniških nasipih, pripotjih …) po vsej Sloveniji. Je trajnica, zraste do 60 centimetrov visoko. Na vrhu stebla je grozdasto socvetje. Vedno cveti le v rumeni barvi. Značilno obliko cveta in socvetja, skoraj ne moremo zamenjati z drugimi rožami. Cvet spominja na zajčka … Celotni prispevek
Pšenična trava oziroma iz nje iztisnjen svež sok sta že dolgo znana po svoji koristnosti in ugodnem delovanju na človeški organizem. Med vsemi elementi, ki jih vsebuje pšenična trava, je najpogosteje omenjen klorofil, ki ga je v mladi pšenični travi res obilo. Klorofil razstruplja telo, spodbuja tvorbo hemoglobina in eritrocitov, čisti črevesje in ureja prebavo, … Celotni prispevek
Raste kot plezalka, lahko tudi 10 metrov visoko. Prezimi dobro, le prvo leto jo je dobro zaščititi. Njena vzgoja je nezahtevna in prav zato je primerna za ekološko pridelavo. Po drugem letu rastlina oblikuje rdeče plodove, ki imajo številne zdrave učinkovine. Plodovi se običajno uživajo sveži ali posušeni. Zaradi posebnega prefinjenega okusa njenih plodov(slano, kislo, … Celotni prispevek
Koromač raste divje ali v nasadih povsod po svetu. Raste od pomladi do jeseni, naprodaj pa je tudi pozimi. Ima čvrste, rebraste in mesnate liste, je svežega vonja in okusa, podobnega janežu. V trgovini ali na tržnici izberemo gomolje koromača, ki so čvrsti, svetli in brez rjavih, poškodovanih mest. Čim svetlejši je gomolj, tembolj nežni … Celotni prispevek
Zaradi nenavadnega bogastva zdravilnih in krepilnih snovi je regrat prav imenitna zdravilna rastlina, katere pomen je vse premalo cenjen, ker je rastlina tako množična, da jo zaničljivo imenujejo plevel. Regrat raste na travnikih in ob poteh. Ima značilne globoko narezane liste in votla gola stebla z rumenimi cvetnimi koški. Za uživanje je primerna skoraj vsa … Celotni prispevek
Ni zanesljivega podatka, kdaj so kamut začeli sejati na območju Egipta, vendar ga danes imenujejo »domače žito« (Balady durum). Seme kamuta je 2-do 3-krat večje od pšeničnega in je enake barve kot staro zlato. Ljudje, ki imajo celiakijo, bodo v kamutu morda našli rešitev za svoje tegobe. Vsaj raziskave mednarodne zveze za alergije so pokazale, … Celotni prispevek
Mangosteen je po obliki še najbolj podoben jabolku. Drevo mangosteena zraste 7 do 25 metrov visoko. Zanimivo je, da začne drevo prve sadeže poganjati šele, ko je staro 15 let. Ko dozori, je lupina vijolične barve, sredica pa je užitno belo meso, kremasto in sladko, podobno olupljeni mandarini. Je sladek in sočen sadež, njegov okus je težko … Celotni prispevek
Naš organizem nenehno prihaja v stik z bakterijami, virusi, glivami in zajedavci; vdihujemo jih, uživamo jih s hrano in pijačo, pa tudi preko kože prehajajo v nas. S starostjo se naša imunska odpornost zmanjšuje. Le redko se zgodi, da človek ob stiku z mikroorganizmom zboli– zboli takrat, ko je obrambna sposobnost našega telesa oslabljena. Odpornost … Celotni prispevek
Kefir, ki v turščini pomeni dobro počutje, je starodavno z encimi bogato živilo polno telesu koristnih mikroorganizmov. Prebivalci Kavkaza že odkar pomnijo izdelujejo osvežilno pijačo iz kravjega ali kozjega mleka, ki mu za pospešitev fermentacije dodajajo kefirna zrna. Ta so nastala po naključju, ko so sveže mleko fermentirali v vrečah iz kozjih kož, ki so … Celotni prispevek
Acerola je znana tudi pod imenom divja češnja. Drevo zraste do višine 5 m visoko in uspeva v Braziliji, v Aziji in Indiji. Je zimzeleno drevo, ki zraste do 5 metrov visoko in ima bujno krošnjo. Občutljiva je na veter in odporna na sušo. Do 90% cvetov pade z drevesa. Mesnato rdeče koščičasto sadje, v velikosti … Celotni prispevek