Telo zastrupljamo z nezdravim načinom življenja, premalo gibanja, alkoholom in cigaretami. Če k temu dodamo še pesticide v hrani, aditive, klorirano vodo, nekatera zdravila in preobilico stresa, potem ni čudno, da opazimo znake zastrupljanja. Črevesna stena je oslabljena in v krvni obtok spušča nepopolno razgrajene in tudi škodljive snovi. Imunske celice take snovi v krvi … Celotni prispevek
Zdravilna zelišča vsebujejo snovi, ki delujejo na delovanje človeških organov, te snovi imenujemo učinkovine. Ponavadi so to: alkaloidi, čreslovine, eterična olja, fitoncidi, flavoni, glikozidi, grenčine, mineralne snovi, organske kisline, rastlinske sluzi, saponini in vitamini. Alkaloidi Akaloidi so bolj ali manj toksične spojine, ki učinkujejo predvsem na živčni sistem. So bazične narave, vsebujejo heterociklični dušik in … Celotni prispevek
Poprovo meto poznamo šele dobrih 300 let. Konec 17. stoletja jo je odkril angleški biolog. Domnevajo, da je nastala spontano, s križanjem treh različnih vrst mete, ki rastejo v naravi. Poprova meta je 50 do 90 cm visoka večletna rastlina. Je izjemno nezahtevna rastlina, ki brez posebnega napora gojitelja uspeva tako na vrtovih kot tudi … Celotni prispevek
Hren izvira iz vzhodne in severovzhodne Evrope, zdaj pa raste podivjan povsod po Evropi, a se je udomačil tudi že v Aziji in Severni Ameriki. Uporabljali so ga že v starem Rimu, od 12. stol. pa ga pozna Evropa; v 19. stol. so ga začeli gojiti na njivah. Je trajnica. Ima valjasto korenino z grobo … Celotni prispevek
Rdeč, moder in vijoličen cvet na eni sami rastlini. To je pljučnik. Zrase približno 20 cm visoko, ima dlakavo steblo, na katerem so temno zeleni listi z belimi lisami. Cvetovi so sprva rdeči, a se kasneje zaradi spremembe v pH vrednosti, spremenijo v vijoličaste in modre. Zgornja stran listov pljučnika je dlakava in posuta z … Celotni prispevek
Sezam predstavlja skupno ime za kakšnih 15 rastlinskih vrst, katerih prvotni domovini sta Afrika in Azija. Že vsaj dve tisočletji to rastlino gojijo med rekama Evfratom in Tigrisom, zelo hitro se razširila na mediteranske dežele, Kitajsko in Japonsko. Prisilno selitev Afričanov kot sužnjev, pa je odneslo seme tudi v Ameriko. Sezamove rastline dosežejo višino približno 2 … Celotni prispevek
Cimet pridobivajo iz notranjega dela skorje drevesa cimetovca. Kar poznamo kot začimbo in zdravilo, o katerem govorijo tradicionalne medicine, je v resnici podskorja, ki jo lupijo v rednih časovnih presledkih z leto do dve leti starih poganjkov. To nato 24 ur fermentira, nato z njega postrgajo zunanjo plast in olupijo notranjo. Skorjo nato izmenično zlagajo … Celotni prispevek
Jabolčni kis se v medicini uporablja že več tisoč let. Pred 5000 leti so ga uživali celo Egipčani. Omenja ga tudi kitajska narodna medicina. V ljudski medicini se jabolčni kis že stoletja uporablja za čiščenje krvi in zmanjševanje maščobnih oblog. Bogat je z vitamini (A, B, C in P), minerali (fosfor, flor, kalcij, magnezij, natrij in … Celotni prispevek
Ingver je avtohtona rastlina Indije in Kitajske, ime pa je prevzel iz sanskrtske besede, ki v prevodu pomeni ‘s telesom kot rogovi’. Je večletna rastlina, ki zraste do 50 cm visoko. Oblikuje do 20 cm dolge korenike, ki se uporabljajo v kulinariki pa tudi v zdravstvu. V ingverju se skriva ogromno aktivnih sestavin, značilen vonj … Celotni prispevek
Navadna madronščica cveti od junija do konca oktobra, na kamnitih tleh (nasipališčih, ruševinah, železniških nasipih, pripotjih …) po vsej Sloveniji. Je trajnica, zraste do 60 centimetrov visoko. Na vrhu stebla je grozdasto socvetje. Vedno cveti le v rumeni barvi. Značilno obliko cveta in socvetja, skoraj ne moremo zamenjati z drugimi rožami. Cvet spominja na zajčka … Celotni prispevek
Koromač raste divje ali v nasadih povsod po svetu. Raste od pomladi do jeseni, naprodaj pa je tudi pozimi. Ima čvrste, rebraste in mesnate liste, je svežega vonja in okusa, podobnega janežu. V trgovini ali na tržnici izberemo gomolje koromača, ki so čvrsti, svetli in brez rjavih, poškodovanih mest. Čim svetlejši je gomolj, tembolj nežni … Celotni prispevek
Limona je manjše drevo, od 3 do 6 metrov visoko. Mladi poganjki in cvetni lističi so vijoličasti. V ugodnih podnebnih pogojih obrodi limona dvakrat letno. Limonin sok predstavlja od 40—50 % sadeža. Je rumena do svetlozelena tekočina kislega okusa. Kisel okus ji daje citronska kislina (v limoni je je petkrat več kot v grenivki ali pomaranči) … Celotni prispevek
Naš organizem nenehno prihaja v stik z bakterijami, virusi, glivami in zajedavci; vdihujemo jih, uživamo jih s hrano in pijačo, pa tudi preko kože prehajajo v nas. S starostjo se naša imunska odpornost zmanjšuje. Le redko se zgodi, da človek ob stiku z mikroorganizmom zboli– zboli takrat, ko je obrambna sposobnost našega telesa oslabljena. Odpornost … Celotni prispevek
Kefir, ki v turščini pomeni dobro počutje, je starodavno z encimi bogato živilo polno telesu koristnih mikroorganizmov. Prebivalci Kavkaza že odkar pomnijo izdelujejo osvežilno pijačo iz kravjega ali kozjega mleka, ki mu za pospešitev fermentacije dodajajo kefirna zrna. Ta so nastala po naključju, ko so sveže mleko fermentirali v vrečah iz kozjih kož, ki so … Celotni prispevek
Acerola je znana tudi pod imenom divja češnja. Drevo zraste do višine 5 m visoko in uspeva v Braziliji, v Aziji in Indiji. Je zimzeleno drevo, ki zraste do 5 metrov visoko in ima bujno krošnjo. Občutljiva je na veter in odporna na sušo. Do 90% cvetov pade z drevesa. Mesnato rdeče koščičasto sadje, v velikosti … Celotni prispevek
Mikroorganizmi so zelo velika skupina živih organizmov, ki jim je skupno, da so tako majhni in da jih vidimo le pod mikroskopom. Mednje spadajo bakterije, glive in virusi. Mikroorganizme najdemo povsod v okolju, celo kjer ni kisika, v zelo kislem, vročem ali mrzlem okolju. So povsod, imamo jih na rokah, v zraku, v vodi, na … Celotni prispevek
Sonce je tisto, ki ustvarja, ohranja in tudi uničuje življenje na Zemlji. Kako pa vpliva na naša mala življenja? Bi se ga morali izogibati, ali pa nam lahko koristi? Zdravniki nas opozarjajo, da pretirano izpostavljanje njegovim žarkom povzroča rdečico in opekline, to pa povečuje tveganje za nastanek nevarnih sprememb na koži in za pospešeno staranje … Celotni prispevek
Kokosovi orehi rastejo na palmah, ki dosežejo v višino do 30 metrov. Kokosovi palmi pravijo tudi drevo življenja in to ime si zagotovo zasluži, saj se v sveži kokosovi vodi in kokosovem olju skriva prava blagodejnost sadeža. Soku mladih kokosov pravijo tudi voda življenja, ker ima enako elektrolitsko ravnovesje kot naša kri. Kokos je bogat … Celotni prispevek
Aloe vera izvira iz Afrike, sorodne vrste pa najdemo tudi v Sredozemlju in Indiji. Ima debele liste, dolge 40-50 cm, ki imajo na robu in na spodnji strani bodice. Ne prenese nizkih temperatur, zato je v naravi pri nas ne najdemo. Je do meter visok grm z odebeljenim sočnim steblom. Listi so široki, zadebeljeni, temno … Celotni prispevek
Aronija izvira iz vzhoda Severne Amerike. Grm zraste od 1 do 6 m v višino in raste v vlažnih gozdovih in močvirjih. Ker preživi tudi -45°C, jo imenujejo Sibirska borovnica. Je neobčutljiva na sušo, onesnaženost, škodljivce in bolezni, nevtralizira celo ultravijolično sevanje. Zato jo lahko pridelujemo tudi ekološko brez kemičnih preparatov. Razmnožuje se enostavno s … Celotni prispevek