Peteršilj v prvem letu razvije listnato maso, v drugem letu pa steblo s cvetnimi kobuli. Podobno kot pri koriandru, se uporablja list, ki pa ima blažjo aromo, uporabimo pa lahko tudi steblo (ki je enako aromatično kot listje) ali korenino. Ko enkrat vzkali, je nezahteven, gojimo ga lahko tudi v lončku, a mora biti ta … Celotni prispevek
Borovnica je močno razvejano grmičevje visoko do 40 cm z značilnimi pokončnimi zelenimi vejami. Listi so okroglo jajčaste oblike, malce nazobčani in s kratkim pecljem. Sama rast borovnice je odvisna od nadmorske višine. V večini cvetijo v spomladanskem mesecu maju in junija poleti, plodovi pa v Slovenii dozorijo v juniju in juliju. Plodovi so majhne, … Celotni prispevek
Telo zastrupljamo z nezdravim načinom življenja, premalo gibanja, alkoholom in cigaretami. Če k temu dodamo še pesticide v hrani, aditive, klorirano vodo, nekatera zdravila in preobilico stresa, potem ni čudno, da opazimo znake zastrupljanja. Črevesna stena je oslabljena in v krvni obtok spušča nepopolno razgrajene in tudi škodljive snovi. Imunske celice take snovi v krvi … Celotni prispevek
Poprovo meto poznamo šele dobrih 300 let. Konec 17. stoletja jo je odkril angleški biolog. Domnevajo, da je nastala spontano, s križanjem treh različnih vrst mete, ki rastejo v naravi. Poprova meta je 50 do 90 cm visoka večletna rastlina. Je izjemno nezahtevna rastlina, ki brez posebnega napora gojitelja uspeva tako na vrtovih kot tudi … Celotni prispevek
Melisa izhaja iz Bližnjega vzhoda in iz Sredozemlja. Že v srednjem veku se je hitro razširila po vsej Evropi in bila kmalu sestavni del različnih samostanskih vrtov. Je sorodnica žajblja in sivke. Melisa je trajnica, katere grmiček zraste do 80 cm visoko. Listi so veliki do 6 centimetrov, prav tako, kot steblo, po zgornji površini rahlo … Celotni prispevek
Hren izvira iz vzhodne in severovzhodne Evrope, zdaj pa raste podivjan povsod po Evropi, a se je udomačil tudi že v Aziji in Severni Ameriki. Uporabljali so ga že v starem Rimu, od 12. stol. pa ga pozna Evropa; v 19. stol. so ga začeli gojiti na njivah. Je trajnica. Ima valjasto korenino z grobo … Celotni prispevek
Lapuh je trajna rastlina, ki zraste do 25 cm visoko na luskastem steblu. Šele po cvetenju zrastejo listi. Cvetove nabiramo od marca do aprila, liste, ki se pojavijo za njimi pa do junija. Nabiramo ga na sončnih legah, tam je bolj zdravilen. Ker cvetovi dozorevajo tudi med sušenjem, nabiramo mlade, pravkar razprte cvetne koške. Cvetje … Celotni prispevek
VITAMINI ZA KAJ SO POMEMBNI? KJE JIH NAJDEMO? A Za zdravo kožo, sluznico, dober za vid. zelena in rumena zelenjava, črna kumina, jetrca, maslo, sir, mleko, acerola, marelice, koromač, listnata zelenjava, jabolčni kis B1 Za pridobivanje energije iz ogljikovih hidratov. polnozrnat kruh, kamut, krompir, stročnice, kvinoja, meso, česen, rumenjak, kvas, arašidi, gobe, acerola, krompir, svinjina, B2 … Celotni prispevek
Pri bolnikih z anemijo je zmanjšana celotna količina hemoglobina. Hemoglobin je struktura znotraj eritrocita, na katero se veže kisik, ki je tako primeren za transport po krvi. Težave, ki jih ob tem zaznajo bolniki, so posledica zmanjšane sposobnosti krvi za prenos kisika do tkiv. Glede na potek so anemije akutne ali kronične. Po načinu razlikujemo … Celotni prispevek
Jabolčni kis se v medicini uporablja že več tisoč let. Pred 5000 leti so ga uživali celo Egipčani. Omenja ga tudi kitajska narodna medicina. V ljudski medicini se jabolčni kis že stoletja uporablja za čiščenje krvi in zmanjševanje maščobnih oblog. Bogat je z vitamini (A, B, C in P), minerali (fosfor, flor, kalcij, magnezij, natrij in … Celotni prispevek
Seveda! Tudi trobentice lahko uporabljamo v kuhinji! Trobentico, ki jo poznamo tudi pod imenom navadni jeglič, štejemo med priznane zdravilne rastline. Zelo zanimivo je, da raste ravno v času, ko koristne učinkovine ljudje najbolj potrebujemo. Ima zelo dobro sposobnost čiščenja telesa, kar je po zimskem mirovanju in pomanjkanju svežega zelenja, kot nalašč za naš organizem. V naravi je najbolj … Celotni prispevek
Napačno imenovani oreščki, so pravzaprav jedilni gomolji tigrove trave, ki raste v južni Španiji in Afriki. Le ti so predstavljali kar 80% prehrane naših Paleo prednikov pred 2 milijonoma let. Odkrili so jih tudi v eni izmed egipčanskih grobnic iz obdobja 6000 leti pred našim štetjem. Stari Egipčani so jih cenili zaradi zdravilnih in regerativnih lastnosti. Pri … Celotni prispevek
Črna kumina je približno 35 cm visok grm z pokončnimi stebli in precej razvejanimi list ter belimi cvetovi. Plod nosi črna semena, ki imajo močan okus. Črna kumina (Nigella sativa) v arabščini znana kot »habbatul barakah«, kar pomeni “blagoslovljeno seme”, se je stoletja uporabljala za zdravljenje raznih bolezni na Arabskem polotoku. Najbolj kvalitetna črna kumina … Celotni prispevek
Večina virov govori, da je izvor žižole ozemlje današnje Kitajske. Velja za najstarejše sadno drevo, saj so ga na Kitajskem gojili že vsaj pred 3000 letu. V višino zraste do 2-8 metrov. Ima goste bodice in podolgovate liste. Sadež je podoben oljki ,ko je zrel je rdečerjave barve , tudi koščico ima na sredi tako … Celotni prispevek
Pšenična trava oziroma iz nje iztisnjen svež sok sta že dolgo znana po svoji koristnosti in ugodnem delovanju na človeški organizem. Med vsemi elementi, ki jih vsebuje pšenična trava, je najpogosteje omenjen klorofil, ki ga je v mladi pšenični travi res obilo. Klorofil razstruplja telo, spodbuja tvorbo hemoglobina in eritrocitov, čisti črevesje in ureja prebavo, … Celotni prispevek
Koromač raste divje ali v nasadih povsod po svetu. Raste od pomladi do jeseni, naprodaj pa je tudi pozimi. Ima čvrste, rebraste in mesnate liste, je svežega vonja in okusa, podobnega janežu. V trgovini ali na tržnici izberemo gomolje koromača, ki so čvrsti, svetli in brez rjavih, poškodovanih mest. Čim svetlejši je gomolj, tembolj nežni … Celotni prispevek
V predelu tropske afrike raste biser narave: baobab ali tako imenovano drevo opičjega kruhovca. Primeri tega drevesa so stari tudi do 3000 let, vendar je to težko preverit, ker so ta debla v notranjosti votla in nimajo starostnih obročev.Premer drevesa doseže kar do 12 m, njegov obseg pa tudi do 40 m. Cvetove oprašujejo netopirji, … Celotni prispevek
Zaradi nenavadnega bogastva zdravilnih in krepilnih snovi je regrat prav imenitna zdravilna rastlina, katere pomen je vse premalo cenjen, ker je rastlina tako množična, da jo zaničljivo imenujejo plevel. Regrat raste na travnikih in ob poteh. Ima značilne globoko narezane liste in votla gola stebla z rumenimi cvetnimi koški. Za uživanje je primerna skoraj vsa … Celotni prispevek
Amarant izvira iz Mehike. Gre za izredno staro rastlino, saj arheologi domnevajo, da so ga gojili že pred osem tisoč leti. Na vsaki rastlini zraste 40.000 do 60.000 semen. So drobna, okrogla in zlato rumene barve ter velika komaj en milimeter. Amarant ima nenavadno sladek okus po lešnikih in oreščkih, ter prijeten vonj. Ker je … Celotni prispevek
Mangosteen je po obliki še najbolj podoben jabolku. Drevo mangosteena zraste 7 do 25 metrov visoko. Zanimivo je, da začne drevo prve sadeže poganjati šele, ko je staro 15 let. Ko dozori, je lupina vijolične barve, sredica pa je užitno belo meso, kremasto in sladko, podobno olupljeni mandarini. Je sladek in sočen sadež, njegov okus je težko … Celotni prispevek