Kefir, ki v turščini pomeni dobro počutje, je starodavno z encimi bogato živilo polno telesu koristnih mikroorganizmov. Prebivalci Kavkaza že odkar pomnijo izdelujejo osvežilno pijačo iz kravjega ali kozjega mleka, ki mu za pospešitev fermentacije dodajajo kefirna zrna. Ta so nastala po naključju, ko so sveže mleko fermentirali v vrečah iz kozjih kož, ki so … Celotni prispevek
Acerola je znana tudi pod imenom divja češnja. Drevo zraste do višine 5 m visoko in uspeva v Braziliji, v Aziji in Indiji. Je zimzeleno drevo, ki zraste do 5 metrov visoko in ima bujno krošnjo. Občutljiva je na veter in odporna na sušo. Do 90% cvetov pade z drevesa. Mesnato rdeče koščičasto sadje, v velikosti … Celotni prispevek
Konopljo poznamo že od 15.000-5000 let pred našim štetjem. Raste povsod, brez potreb po pesticidih ali umetnih gnojilih. Prvi so konopljina vlakna uporabljali v Mezopotamiji in antičnem egiptu, kjer so jo dodajali glinenim zidakom kot sredstvo ojačitve. Danes iz nje izdelujemo papir, njena vlakna so surovina za tekstilne izdelke, različne embalaže, cevi, uporabljamo jo pa … Celotni prispevek
Aronija izvira iz vzhoda Severne Amerike. Grm zraste od 1 do 6 m v višino in raste v vlažnih gozdovih in močvirjih. Ker preživi tudi -45°C, jo imenujejo Sibirska borovnica. Je neobčutljiva na sušo, onesnaženost, škodljivce in bolezni, nevtralizira celo ultravijolično sevanje. Zato jo lahko pridelujemo tudi ekološko brez kemičnih preparatov. Razmnožuje se enostavno s … Celotni prispevek
Goji jagode že 1900 let uporabljajo v tradicionalni kitajski, korejski, tibetanski in japonski medicini. Sedaj so se začele pojavljati tudi pri nas. Prvi nasad goji jagod je na obrobju Ljubljanskega barja, v eksotični vrtnariji Zeleni zmaj, kjer raste že 1000 rastlin. Njihova glavna prednost je, da prodajajo sadike stare že dve leti ( torej rodne). … Celotni prispevek
Maca prihaja iz Andov in raste pa na osupljivih 4400 metrih nadmorske višine. Je adaptogena rastlina – adaptogen je snov, ki ima v našem telesu pomembno vlogo pri preprečevanju stresa, dovajanju energije, povečevanju odpornosti in krepitvi imunskega sistema. Vsebuje velik delež hranil, ki so bistvenega pomena za življenje: kalcij, kalij, magnezij, fosfor, cink, železo, vitamine … Celotni prispevek
Čemaž spada v družino lukovk tako kot npr. česen in čebula. Je rastlina mnogih imen: divji česen, gozdni česen, medvedji česen, kačji lek; številna imena nakazujejo na široko uporabo v preteklosti. Raste od marca do junija in cvete v aprilu in maju v gosto poraslih preprogah. Mladi listi so sveže zeleni in svetli. Zraste 25-30 … Celotni prispevek
Stare knjige uvrščajo proso med zdravilne rastline. Danes proso intenzivno pridelujejo v Indiji, Rusiji, Ukrajini. Ima kratko rastno sezono in dobro prenaša sušo. Proso je enoletna rastlina, ki v višino zraste približno 100 centimetrov. Klasje zraste v šopkih. Od mineralov vsebuje večje količine fosforja, magnezija in železa ter silicija, ki ga ostala žita ne vsebujejo, kalcij, kalij … Celotni prispevek
Drugo ime za koprivo je urtica, kar pomeni skelenje. Zraste od 50 do 150 centimetrov visoko. Steblo je štirioglate oblike in pokrito z dlačicami. Razen mladih listov med marcem in majem je pokrita z žgalnimi in ščetinastimi dlačicami. Konice dlačic se od dotiku zlahka odlomijo, prebodejo kožo in vbrizgajo strupeno tekočino. Od tod pekoč občutek, … Celotni prispevek
Čas je, da poskusite sveže robidnice, sladko sveže sadje, ki dozori poleti in so ga pred kratkim identificirali kot eden od najboljših borcev proti raku. V slastnem mesu res zrelih plodov se kopičijo vitamini, rudnine, betakaroteni, bioflavonoidi, fenoli, fitosteroli in zagotovo še kaj. Vsebujejo veliko vitaminov, in sicer: A, B1, B2, E in C. Med … Celotni prispevek
Španskemu osvajalcu Hernandu Cortezu (1485-1547) so avokadovec podarili Azteki, ta pa ga je odnesel v Evropo. Za razliko od mnogih drugih ameriških rastlin pa se tu ni prav udomačil. Avokado je koščičast plod drevesa, ki raste v tropskem in subtropskem podnebju in zraste v višino od 10 do 20 m. Sadež ima večinoma obliko hruške, … Celotni prispevek
Francisco Pizzaro je bil morda strokovnjak za osvajanje novega sveta, a ni imel pojma o zdravi prehrani. Ko je leta 1532 osvojil inkovsko državo, je nabasal svoje ladje s krompirjem in koruzo, ki sta kmalu postala glavni živili evropske prehrane, medtem ko se za tretjo poljščino ni zmenil.Toda prav polja, ki jih ni požel, so … Celotni prispevek