Pradomovina kakavovca je Gvajana, območje v zgornjem toku reke Orinoco in Rio Negro. Maji so prvi začeli gojiti in uporabljati kakavovec kot kulturno rastlino. Za hrano so uporabljali njegove plodove in stebla. Plodove kakava so mleli in kuhali ter to maso mešali v vodi s sojo, vanilijo in čilijem. Kakavovec (Theobroma cacao) je tropska kulturna rastlina … Celotni prispevek
Melisa izhaja iz Bližnjega vzhoda in iz Sredozemlja. Že v srednjem veku se je hitro razširila po vsej Evropi in bila kmalu sestavni del različnih samostanskih vrtov. Je sorodnica žajblja in sivke. Melisa je trajnica, katere grmiček zraste do 80 cm visoko. Listi so veliki do 6 centimetrov, prav tako, kot steblo, po zgornji površini rahlo … Celotni prispevek
Hren izvira iz vzhodne in severovzhodne Evrope, zdaj pa raste podivjan povsod po Evropi, a se je udomačil tudi že v Aziji in Severni Ameriki. Uporabljali so ga že v starem Rimu, od 12. stol. pa ga pozna Evropa; v 19. stol. so ga začeli gojiti na njivah. Je trajnica. Ima valjasto korenino z grobo … Celotni prispevek
Sezam predstavlja skupno ime za kakšnih 15 rastlinskih vrst, katerih prvotni domovini sta Afrika in Azija. Že vsaj dve tisočletji to rastlino gojijo med rekama Evfratom in Tigrisom, zelo hitro se razširila na mediteranske dežele, Kitajsko in Japonsko. Prisilno selitev Afričanov kot sužnjev, pa je odneslo seme tudi v Ameriko. Sezamove rastline dosežejo višino približno 2 … Celotni prispevek
Cimet pridobivajo iz notranjega dela skorje drevesa cimetovca. Kar poznamo kot začimbo in zdravilo, o katerem govorijo tradicionalne medicine, je v resnici podskorja, ki jo lupijo v rednih časovnih presledkih z leto do dve leti starih poganjkov. To nato 24 ur fermentira, nato z njega postrgajo zunanjo plast in olupijo notranjo. Skorjo nato izmenično zlagajo … Celotni prispevek
Jabolčni kis se v medicini uporablja že več tisoč let. Pred 5000 leti so ga uživali celo Egipčani. Omenja ga tudi kitajska narodna medicina. V ljudski medicini se jabolčni kis že stoletja uporablja za čiščenje krvi in zmanjševanje maščobnih oblog. Bogat je z vitamini (A, B, C in P), minerali (fosfor, flor, kalcij, magnezij, natrij in … Celotni prispevek
Črna kumina je približno 35 cm visok grm z pokončnimi stebli in precej razvejanimi list ter belimi cvetovi. Plod nosi črna semena, ki imajo močan okus. Črna kumina (Nigella sativa) v arabščini znana kot »habbatul barakah«, kar pomeni “blagoslovljeno seme”, se je stoletja uporabljala za zdravljenje raznih bolezni na Arabskem polotoku. Najbolj kvalitetna črna kumina … Celotni prispevek
Večina virov govori, da je izvor žižole ozemlje današnje Kitajske. Velja za najstarejše sadno drevo, saj so ga na Kitajskem gojili že vsaj pred 3000 letu. V višino zraste do 2-8 metrov. Ima goste bodice in podolgovate liste. Sadež je podoben oljki ,ko je zrel je rdečerjave barve , tudi koščico ima na sredi tako … Celotni prispevek
Yacon je gomolj, ki ga že 3000 let gojijo perujski kmetje visoko v Andih. Marsikdo ne ve, da je v sorodu z našo sončnico. Zraste v višino do dveh metrov in cveti s majhnimi rumenimi cvetovi. Okus gomolja pisujejo kot podobnega okusu jabolka, zaradi česar domačini gomolju pravijo kar “zemeljsko jabolko”. V svojem naravnem okolju, … Celotni prispevek
Ni zanesljivega podatka, kdaj so kamut začeli sejati na območju Egipta, vendar ga danes imenujejo »domače žito« (Balady durum). Seme kamuta je 2-do 3-krat večje od pšeničnega in je enake barve kot staro zlato. Ljudje, ki imajo celiakijo, bodo v kamutu morda našli rešitev za svoje tegobe. Vsaj raziskave mednarodne zveze za alergije so pokazale, … Celotni prispevek
Zdravilne učinke medu so poznali že veliko pred nami. Med je popolnoma naraven čebelji proizvod, ki ne vsebuje nobenih dodatkov, kot so konzervansi, umetna barvila in arome. Vsaka vrsta medu ima svoj značilen okus, aromo, barvo in konsistenco; različne vrste medu pa se med seboj razlikujejo tudi po uporabi. Med je odlično hranilo, krepčilo in … Celotni prispevek
V 13. stoletju je iz Kitajske in Nove Zelandije lubenica pripotovala v Evropo. Spada med melone. Doseže lahko tudi do 16kg. Ima gladko, temnozeleno lupino in rdeče meso. Sestavljena je iz približno 90 odstotkov vode, preostali del pa predstavljajo vlaknine, ki pozitivno delujejo na prebavo. Bogata je z vitaminom A, B in C nekaj magnezija … Celotni prispevek
Acerola je znana tudi pod imenom divja češnja. Drevo zraste do višine 5 m visoko in uspeva v Braziliji, v Aziji in Indiji. Je zimzeleno drevo, ki zraste do 5 metrov visoko in ima bujno krošnjo. Občutljiva je na veter in odporna na sušo. Do 90% cvetov pade z drevesa. Mesnato rdeče koščičasto sadje, v velikosti … Celotni prispevek
Konopljo poznamo že od 15.000-5000 let pred našim štetjem. Raste povsod, brez potreb po pesticidih ali umetnih gnojilih. Prvi so konopljina vlakna uporabljali v Mezopotamiji in antičnem egiptu, kjer so jo dodajali glinenim zidakom kot sredstvo ojačitve. Danes iz nje izdelujemo papir, njena vlakna so surovina za tekstilne izdelke, različne embalaže, cevi, uporabljamo jo pa … Celotni prispevek
Sonce je tisto, ki ustvarja, ohranja in tudi uničuje življenje na Zemlji. Kako pa vpliva na naša mala življenja? Bi se ga morali izogibati, ali pa nam lahko koristi? Zdravniki nas opozarjajo, da pretirano izpostavljanje njegovim žarkom povzroča rdečico in opekline, to pa povečuje tveganje za nastanek nevarnih sprememb na koži in za pospešeno staranje … Celotni prispevek
Kokosovi orehi rastejo na palmah, ki dosežejo v višino do 30 metrov. Kokosovi palmi pravijo tudi drevo življenja in to ime si zagotovo zasluži, saj se v sveži kokosovi vodi in kokosovem olju skriva prava blagodejnost sadeža. Soku mladih kokosov pravijo tudi voda življenja, ker ima enako elektrolitsko ravnovesje kot naša kri. Kokos je bogat … Celotni prispevek
Aronija izvira iz vzhoda Severne Amerike. Grm zraste od 1 do 6 m v višino in raste v vlažnih gozdovih in močvirjih. Ker preživi tudi -45°C, jo imenujejo Sibirska borovnica. Je neobčutljiva na sušo, onesnaženost, škodljivce in bolezni, nevtralizira celo ultravijolično sevanje. Zato jo lahko pridelujemo tudi ekološko brez kemičnih preparatov. Razmnožuje se enostavno s … Celotni prispevek
Botanično ime Thymus (Timijan), izhaja iz grške besede thymon, ki pomeni pogum. Domovina timijana je sredozemje. Timijan zraste od 10 pa do 40 cm. Listi so majhni, sivozeleni in ob robovih zavihani. Cvetovi so zbrani v klasih in so rožnate barve. Timijan ima aromatičen, malce limoni podoben vonj in grenak okus. Nabiramo le cvetove brez korenin. Raziskave … Celotni prispevek
Putika je bolezen presnove. V telesu se tvori prevelika količina sečne kisline ali pa se ta skozi ledvice slabo izloča, zato se količina sečne kisline v krvi povečuje. Vzroki za nastanek putike so bodisi prirojene presnovne motnje, bodisi povečana tvorba ali zmanjšano izločanje sečne kisline zaradi zdravil ali različnih pridruženih bolezni. Izraža se z motnjo … Celotni prispevek
Maca prihaja iz Andov in raste pa na osupljivih 4400 metrih nadmorske višine. Je adaptogena rastlina – adaptogen je snov, ki ima v našem telesu pomembno vlogo pri preprečevanju stresa, dovajanju energije, povečevanju odpornosti in krepitvi imunskega sistema. Vsebuje velik delež hranil, ki so bistvenega pomena za življenje: kalcij, kalij, magnezij, fosfor, cink, železo, vitamine … Celotni prispevek