Inkontinenca urina

Inkontinenca je nesposobnost kontrole mokrenja, pri čemer voda nekontrolirano uhaja po kapljicah ali v celoti, tudi ko jo poskusimo zadržati. Pesti 5-10% populacije, od tega jih je kar dve tretjini starejših od 60 let. Statistično je dokazano, da imajo več težav ženske v menopavzi, ženske z več otroki, mlade mamice, telesno manj dejavne ženske, in tiste, ki opravljajo težje fizično delo.

Najpogostejši znaki s katerimi lahko ugotovite urinsko inkontinenco so:
• Uhajanje urina med kašljanjem, kihanjem, smehom in telesno vadbo.
• Uhajanje urina na poti do stranišča.
• Uporaba stranišča več kot osemkrat dnevno.
• Uporaba stranišča več kot dvakrat v eni noči.

Stresna inkontinenca nastopi takrat, ko se pritisk v trebušni votlini poviša in prenese navzdol proti medenici. Urin uhaja samo ob naporu, ob kašljanju, ob poskokih, kihanju, plesu, hoji navzdol, ob dvigovanju bremen. Več možnosti za nastanek imajo ženske ki so imele vaginalni porod,nosečnost, dvigujejo težja bremena, imajo pljučne bolezni, ki so povezane z dolgotrajnim kašljem, zaprtje. Stresno inkontinenco odpravljamo z vajami in stimulacijo za učvrščevanje mišic medeničnega dna- Keglovimi vajami. Med preventivne ukrepe štejemo tudi vzdrževanje primerne fizične aktivnosti in uravnavanje telesne teže. Če je ta prevelika, poveča pritisk na medenico in inkontinenca se lahko hitro poslabša. Operativno zdravljenje pride v poštev šele, ko vse druge oblike nimajo učinka. Priporočamo, da se pripravite na stresne dogodke: tik preden zakašljate, kihnete, stisnite mišice medeničnega dna.

Overflow inkontinenca je posledica bolezenskega stanja, pri katerem bolnik ne more izprazniti mehurja do konca (tako imenovana kronična urinska retenca). Pri moških kot vzrok prednjači benigno povečanje prostate, pri mlajših ženskah je potrebno izključiti zlasti nevrološka obolenja (multiplo sklerozo), pri starejših ženskah pa je vzrok pogosto starostno oslabljen mehur.

Urgentna urinska inkontinenca je posledica nehotenih, nenadnih krčenj mišice mehurja po uriniranju, posledica le teh pa je uhanjanje vode. Nenadno nujo po mikciji (z uhajanjem seča ali brez) lahko sproži tudi tekoča voda (odprtje vodovodne pipe), mraz (umivanje rok s hladno vodo). Značilno je, da bolnik urinira zelo pogosto, tudi 20 do 30 krat na dan, količine izločenega urina pri posamezni mikciji pa so majhne. Pogosto je tudi nočno uriniranje.

Kako pravilno delati Keglove vaje:

Bistveno za uspešno izvajanje vaj je ugotovitev pravih mišičnih skupin za trening (identifikacija sfinktra) ter pravilno izvajanje vaj. Ali krčite pravo mišico lahko ugotovite tako, da pri uriniranju prekinete curek urina. To lahko naredite samo na začetku, z namenom ugotavljanja mišične skupine, ki jo je potrebno trenirati. Kasneje mišic ni dovoljeno krčiti. Ko ugotovite, katere mišice je potrebno krčiti, svetujemo da se uležete na ravno podlago, podložite glavo ter narahlo pokrčite noge. Dlan položite na trebušno steno in pričnite s stiskanjem mišic medeničnega dna. Pri tem mora trebušna stena ostati sproščena. Sočasno krčenje mišic medeničnega dna in mišic trebušne stene je nepravilno in ne vodi k uspehu. Prav tako ne zadržujte sape, ampak umirjeno dihajte.

Mišice medeničnega dna stiskaje na dva načina: mišice stisnite zaporedoma zelo hitro in zelo močno za nekaj sekund, sledi nekaj sekundni počitek. Druga metoda stiskanja je počasno stiskanje mišic do maksimalne moči, kolikor dolgo je možno (maksimalno 2 do 3 minute). Temu sledi vsaj 30 sekundni premor. Ko osvojite pravilno tehniko krčenja mišic medeničnega dna, vaje izvajajte večkrat dnevno, 10 do 15 minut, kadarkoli in kjerkoli (pri gledanju televizije, vožnji z vlakom, branju revije, pred spanjem…).