Pri bolnikih z anemijo je zmanjšana celotna količina hemoglobina. Hemoglobin je struktura znotraj eritrocita, na katero se veže kisik, ki je tako primeren za transport po krvi. Težave, ki jih ob tem zaznajo bolniki, so posledica zmanjšane sposobnosti krvi za prenos kisika do tkiv. Glede na potek so anemije akutne ali kronične. Po načinu razlikujemo anemije, ki nastanejo po krvavitvah, npr. iz prebavne cevi ali rodil, zaradi prekomernega razpada eritrocitov, hemolitične anemije in zaradi oviranega ali motenega nastajanja eritrocitov.
Med pogoste vzroke anemij sodijo kronične bolezni, kot so kronična vnetja (npr. revmatske bolezni), kronična ledvična odpoved, dolgotrajne jetrne bolezni (kronični hepatitis, jetrna ciroza), rakaste bolezni, nekatere motnje žlez z notranjim izločanjem ali anemija, ki nastane zaradi preraščanja rdečega kostnega mozga z drugimi celicami, ki ovirajo dozorevanje in sproščanje krvničk v obtok.
Anemija se lahko pojavi tudi v nosečnosti, vzrok je običajno posledica pomanjkanja železa in fizioloških sprememb med tem stanjem.
Najznačilnejši simptomi so splošna utrujenost, občutek šibkosti, bledost, izguba apetita, pogosti glavoboli, hladne dlani in stopala, krhki nohti, hrapava koža, svojeglav srčni utrip in zadihanost ob nizki obremenitvi.
Nad anemijo s prehrano!
Dnevne potrebe po železu so 18 mg na dan. Najdete ga v rdečem mesu, ribah, špinači, slivah, avokadu, goji jagodah, v korenu maca, suhem sadju, rdeči pesi, kurkumi itd. Pri vsrkavanju železa iz črevesne sluznice v krvni sta zelo pomembna tudi vitamin C in baker. Vitamin B12 se nahaja predvsem v hrani živalskega izvora (v jetrih, ledvicah, mesu, jajcih, siru, mleku in ribah) ter v kvasu. Vegetarijanci, ki jedo mleko in mlečne izdelke ter jajca, bodo redko trpeli zaradi pomanjkanja vitamina B12. Pri strogi veganski prehrani pa skoraj gotovo pride do pomanjkanja vitamina B12. Dnevne potrebe po vitaminu B12 niso velike, za odraslega človeka priporočajo vnos 2,4 mcg na dan. Zelo veliko B vitamina vsebuje naprimer aronija, žižula in sok pšenične trave. Glavni vir folne kisline je zelenjava, črna kumina. Vedite, da toplota lahko uniči folno kislino v zelenjavi, zato je za preprečevanje pomanjkanja folne kisline priporočljivo uživati svežo surovo zelenjavo. V prehrano vključite sezam, ki poleg železa vsebuje velike količine kalcija. Sezam lahko neopazno zaužijete, če ga posujete po solati, dodajate pa ga lahko tudi juham, omakam in testeninam. Dober vir železa so bučna, sončnična in lanena semena. Hrano izdatno začinite s timijanom in drobnjakom. V kuhinjo vpeljite proso. Skuhajte ga v vodi in ga pripravite kot kašo z veliko zelenjave, ki spominja na rižoto.