Rak debelega črevesa

,
Kaj je tumor? Tumor nastane, ko se celice začnejo nenadzorovano deliti. Tumorji so lahko benigni (nenevarni) ali maligni (nevarni).
 Pojavnost raka debelega črevesa in danke je po statističnih podatkih v zadnjih desetletjih v razvitih državah v porastu. V Sloveniji je drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi rakave bolezni.
Rak debelega črevesa ponavadi nastane iz polipov. Polip je tkivna tvorba, ki večinoma štrli iz stene črevesa. Majhen črevesni polip ne povzroča težav, velik pa lahko krvavi, povzroča krče, bolečine v trebuhu, hudo zaprtje in celo popolno zaporo črevesja. Pri tej obliki jih je treba nujno odstraniti, saj se v nasprotnem primeru iz polipov pozneje skoraj zanesljivo razvije rak na črevesju in/ali danki.

Vzrok za nastanek raka na debelem črevesju:

Čeprav še ne vemo, kaj povzroča nastanek raka debelega črevesa in danke, pa poznamo dejavnike tveganja.
Verjetnost, da bi zboleli za to boleznijo, povečajo pretežno mesna in mastna prehrana z malo vlakninami, pretirano uživanje alkohola, debelost, pomanjkanje telesne aktivnosti,… Najbližji sorodniki bolnika z rakom debelega črevesja in danke so bolj ogroženi, da se bo rak razvil tudi pri njih, zlasti če je njihov sorodnik raka dobil mlad. Pogostejši je tudi pri ljudeh, starejših od petdeset let, četudi se lahko pojavi v katerikoli starosti. Raziskave dokazujejo, da je pri ženskah, ki so imele raka na dojkah ali rodilih, več možnosti, da se bo pri njih razvil tudi kolorektalni rak. Pogosta in huda vnetja črevesne sluznice poveča možnost za razvoj kolorektalnega raka.

Za zgodnje odkrivanje raka na debelem črevesju zdravniki uporabljajo:

  • kolonoskopijo, s katero pregledajo celotno debelo črevo
  • rentgensko slikanje debelega črevesja
  • sigmoidoskopijo, s katero pregledajo danko in spodnji del črevesja
  • digitalni pregled danke ali pregled s prstom
  • okultni hematest (pregled na krvavitev v blatu), ki zazna tudi mikroskopske krvavitve iz črevesja

Preventiva z zdravo prehrano:

Morda se zdi presenetljivo, toda uživanje pšeničnih otrobov po operaciji lahko celo do neke mere preprečuje, da bi se rak ponovil. Pravzaprav nihče točno ne ve, zakaj so učinkoviti prav pšenični otrobi. Pšenica verjetno vsebuje biološko delujoče vlaknine in/ali druge sestavine, ki zavirajo spodbujevalce raka debelega črevesa. Možno je, da pšenični otrobi zmanjšujejo koncentracijo žolčnih kislin in bakterijskih encimov v blatu, ki verjetno povzročajo raka debelega črevesa.

Tudi pektin in topne vlaknine, ki so v jabolkih in drugem sadju ter zelenjavi, naj bi zavirale nastajanje raka debelega črevesa. Še posebej pektin je med topnimi vlakninami pri tem edinstven. Sezimo torej po jabolkih, bananah, hruškah, slivah, marelicah, korenju, fižolu in lupinah (biološko pridelanih) agrumov, ki vsebujejo pektine. Izjemno bogat vir pektina je tudi marmelada. Med zelenjavo je za preprečevanje raka debelega črevesa najboljše zelje in druga zelenjava iz družine križnic (na primer brokoli, cvetača, ohrovt, brstični ohrovt). Ljudje, ki uživajo veliko zelja, naj bi zmanjšali tveganje, da zbolijo za rakom za 70 odstotkov glede na tiste, ki ga uživajo zelo malo.

Tudi premajhne odmerke betakarotena v prehrani povezujejo s tveganjem za nastanek raka na debelem črevesu. Betakarotena je največ v korenju, bučah, marelicah, dinjah (melonah) in zeleni listnati zelenjavi.

Po nekaterih podatkih lahko rast polipov najhitreje zaustavimo z uživanjem modrih rib in tako zmanjšamo tveganje za raka. Raziskovalci so namreč ugotovili, da se je pri osebah s polipi, ki so uživali ribje olje, rast predrakavih celic debelega črevesa upočasnila že v dveh tednih.

Nikar se ne ogibajmo živilom, ki vsebujejo kalcij, saj tudi ta rudnina deluje varovalno pred rakom. Zdi se, da kalcij zavira fiziološke dejavnike, ki vodijo do raka debelega črevesa, kar kažejo tudi raziskave.

Zdravljenje raka na debelem črevesju:

  • operativna odstranitev tumorja ali zasevkov
  • obsevanje
  • kemoterapija

Za uvedbo ustreznega načina zdravljenja je pri posameznem bolniku potrebna natančna določitev stadija bolezni in njene razširjenosti.

Po končanem zdravljenju so potrebni kontrolni pregledi in preiskave, zaradi čim zgodnejše ugotovitve morebitne ponovitve bolezni. Tudi ponovitve bolezni lahko uspešno zdravimo, način zdravljenja pa je odvisen od mesta ponovitve in njene razširjenosti. Pri več kot polovici bolnikov se bolezen ne ponovi.

Komentirajte