Možganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrtnosti in najpogostejši vzrok invalidnosti pri odraslih. V Sloveniji vsako leto doživi možgansko kap več kot 4500 ljudi. Med dejavnike tveganja za možgansko kap sodijo visok krvni tlak, sladkorna bolezen in povišana raven holesterola v krvi, kajenje, debelost, dednost, telesna neaktivnost in mastna hrana. Ponovne kapi pa lahko prepreči tudi sprememba življenjskega stila (več gibanja, opustitev kajenja in alkohola, manj mastna prehrana).
Vzroki možganske kapi:
- zamašitev ene izmed možganskih žil s krvnim strdkom, maščobo ali drugo snovjo
- zaradi strjevanja krvi v žilah možganov (tromboza)
- krvavitev v možganske ovojnice, ki se najpogosteje pojavi zaradi razpoka bolezensko razširjene žile (anevrizme)
Simptomi možganske kapi:
- šibkost ali nezmožnost premikanja ene strani telesa
- otrplost ene strani telesa
- nerazločen govor
- bruhanje, omotico, motnje ravnotežja
- enostranske motnje vida
- tresavico, nerodnost ali izgubo nadzora finih gibov
- oteženo razumevanje in težave z izražanjem
Če opazite te znake, takoj pokličite nujno zdravniško pomoč na 112.
Pri hujših oblikah možganske kapi bolnik izgubi zavest, nato pa lahko zdrsne v komo in umre.
Zdravljenje po možganski kapi:
Možganska kap je ena tistih bolezni, pri kateri ne moremo napovedati končnega izida zdravljenja.
Najpogostejši obliki zdravljenja pri možganski kapi sta podporna terapija in rehabilitacija. V zadnjem desetletju so zdravniki razvili za ishemično možgansko kap poseben postopek, imenovan tromboliza, s katerim razbijejo krvni strdek, ki je zamašil žilo. Pri tem je treba upoštevati, da je tromboliza uspešna le, če jo zdravniki izvedejo v prvih treh urah po tistem, ko je prišlo do kapi. Žal topljenje strdkov v približno 6% primerov povzroči nevaren zaplet – možgansko krvavitev, ki vodi v dodatno poslabšanje bolezni.
Rehabilitacija po možganski kapi:
20% ljudi v 30 dneh po kapi umre, približno enak odstotek pa jih ima razmeroma blage motnje. Ti se po kapi vrnejo domov in največkrat ne potrebujejo posebne rehabilitacije. Ostali potrebujejo pomoč pri vračanju v normalno življenje.
Že prvi dan oziroma čim prej, ko je mogoče glede na stanje bolnika, začnejo v bolnici razgibavati prizadete ude in tudi logopedsko rehabilitacijo prizadetega govora. Vsi, ki živijo s prizadetimi po kapi, se morajo naučiti, da mu pomagajo ravno v pravi meri, sicer rezultati rehabilitacije izzvenijo.
V primeru, da potrebujete pomoč v obliki nege na domu, si poglejte moje storitve.