Vijolice za zdravje!

Vijolica raste predvsem na senčnatih travnikih, najdemo jo tudi pod grmičevjem, ob plotovih in na vrtovih. Poznamo dve vrsti vijolic in sicer dišečo vijolico močne modro-vijoličaste barve in bledo-modro nedišečo vijolico. Obe sta sta zdravilni, a za dišečo vijolico velja, za je zdravilna še nekoliko bolj. Vijolica cveti v marcu in aprilu, včasih pa tudi jeseni, kot drugo cvetenje. Spomladi nabiramo cvetove vijolic, poleti liste, jeseni pa koreninice. Rastline dele je treba hitro posušiti v senci, hraniti pa v dobro zaprti posodi. Kura iz vijolic na začetku pomladi pomaga našemu telesu, da se znebi vseh strupov in nezaželenih snovi. Vsebuje saponine, glikozide, grenčine, eterično olje z metilnim estrom salicilne kisline, violin, sluz, odoratin, cianin in sladkor.

Že Kneipp je vijolico cenil kot odlično zdravilo za dihala: za izkašljevanje, še posebej pri oslovskem kašlju. Priporočajo jo za vneto grlo, bronhitis, astmo, pri gripi, tuberkulozi in glavobolu. Njene blažilne sposobnosti in sposobnost razkuževanja izkoriščamo pri zdravljenju okužb v ustni votlini, pri vnetih mandeljnih grgramo nesladkan čaj, povrne pa tudi izgubljeni glas. Čaj čisti kri in tako posredno pomaga zoper kožne bolezni, pri razpokani koži, izpuščajih in luskavici. Vijolica bo v pomoč tudi vsem tistim najstnikom, ki imajo težave z mozolji. Že čaj bo pri tem naredil svoje, če pa si z mlačnim čajem iz vijolic še umivajo obraz, potem uspeh ne bo izostal. Za protin uporabljamo zmečkane liste, ki jih polagamo na obolela mesta. Zaradi vsebnosti rutina pomaga krepiti vene, zato jo lahko uporabljamo kot pomoč pri zdravljenju in preprečevanju krčnih žil in pri hemoroidih. Omeniti velja tudi dejstvo, da posušeni cvetovi vijolic vsebujejo kar desetkrat več rutina kot sveži. Znana je tudi po tem, da znižuje povišano telesno temperaturo in lajša bolečine nasploh. Iz dišeče vijolice pridelujejo eterično olje, ki učinkuje protibolečinsko, antidepresivno, protivnetno, razkuževalno, diuretično in pomirjevalno. Čaj iz vijolice pa naj pijejo tudi ljudje, ki slabo spijo, so napeti, razdraženi, histerični, jih daje hipohondrija ali jih je strah. Vijolica ima namreč odlične pomirjevalne učinke, hkrati pa človeka tudi okrepi.

V tradicionalnem zeliščarstvu vijolica velja celo kot dopolnilna pomoč pri zdravljenju nekaterih vrst raka, kot sta rak dojk in pljuč. Laboratorijske raziskave, izvedene na Švedskem, dopuščajo možnost, da pri zdravljenju raka dejansko pomaga, saj rastlina vsebuje nekatere spojine, ki kažejo preprečevalne učinke na rast tumorjev. Odsvetuje se uporaba v nosečnosti ali ob dojenju.

Čaj iz korenin:
Stolčemo 15 gramov posušenih koreninic in jih kuhamo deset minut. Koreninice že v manjših količinah pospešijo izkašljevanje, slinjenje in bruhanje, če je treba na hitro izprazniti želodec.

Sirup iz cvetov vijolic:

Pripravimo ga tako, da v kozici segrevamo 100 gramov posušenih cvetov, 500 gramov sladkorja in 300 gramov vode. Ko mešanica zavre, jo odstavimo z ognja in ohladimo. Vzamemo po žlico dvakrat ali trikrat na dan po jedi.

Tinktura iz vijolic:

Za izdelavo tinkture svež nadzemni del rastline sesekljajte v rezalniku ali na roke in ga namočite v mešanici alkohola in vode. Na splošno velja, da za pripravo enega litra tinkture uporabite 15 do 20 dag svežega zelišča in 85 do 80 dag alkohola. Mešanico pustite namočeno od 5 do 10 dni . Med tem jo redno mešajte.  Tinkturo iztisnite šele po končani ekstrakciji in jo precedite v temno stekleničko ter shranite v hladen in temen prostor.

Liste in cvetove vijolic lahko pogumno uporabimo tudi v kuhinji. Z njimi lahko popestrimo spomladanske solate, odišavimo sadne solate, jih dodamo juham, odlično se podajo tudi v omake za ribje jedi. Lahko pa jih preprosto kandiramo in tako izvirno okrasimo torte in slaščice.

Kandirane vijolice:

• 200 g drobnih cvetov
• 250 g sladkorja
• 1/8 l vode

Sladkor z vodo zavremo in kuhamo pet minut. Cvetove polagamo v sirup in jih kuhamo eno minuto. Poberemo jih iz tekočine in sušimo 24 ur.