Čokolada za zdravje

Pradomovina kakavovca je Gvajana, območje v zgornjem toku reke Orinoco in Rio Negro. Maji so prvi začeli gojiti in uporabljati kakavovec kot kulturno rastlino. Za hrano so uporabljali njegove plodove in stebla. Plodove kakava so mleli in kuhali ter to maso mešali v vodi s sojo, vanilijo in čilijem. Kakavovec (Theobroma cacao) je tropska kulturna rastlina iz družine kakavovčevk. Drevo je visoko do 20 m, ima zimzelene, jajčaste in mehurjaste liste. Neposredno iz stebla ali starejših poganjkov poženejo majhne skupine drobnih belih cvetov, iz katerih se razvijejo melonam podobni  do 20 cm dolgi plodovi, v katerih je od 30 do 60 semen, kakavovih zrn, ki so grenkega okusa. Sveža kakavova zrna vsebujejo v poprečju: 37 % vode, 7 % beljakovin, 29 % maščob, 3,5 % škroba, 1,3 % teobromina, kofein, glukozo, 5 % taninskih snovi, pektin in 8 % celuloze, vezane v vinsko kislino.

Vsebuje pa tudi stearinsko kislino, nasičeno maščobno kislino, ki se v jetrih hitro pretvori v oleinsko kislino (»dobro« maščobo). Čokolada vsebuje nepogrešljive vitamine (zlasti skupine B, ki pospešuje presnovo), od mineralov pa baker, kalij, magnezij, cink in fosfor. Obilno so prisotni polifenoli, ki so močni antioksidanti. Mednje uvrščamo flavanole, ki predstavljajo glavni podrazred flavonoidov v kakavu. Flavonoidi in flavanoli naj bi ščitili pred boleznimi srca in ožilja. Vsebnost flavonoidov je odvisna tudi od tipa čokolade. Ob primerjavi temne in mlečne čokolade opazimo, da temna čokolada vsebuje veliko več fenolov kot mlečna. To je posledica večjega deleža kakava v temni čokoladi. Rezultati raziskave so pokazali, da ob njenem uživanju sestavini kofein in teobromin pozitivno vplivata na dobro počutje, odzivnost in koncentracijo. Uživanje temne čokolade bogate s flavanolom naj bi zmanjšalo tako krvni pritisk kot tudi inzulinsko odpornost. Oba predstavljata tveganje za bolezni, tudi za bolezni srca in ožilja. Uporabo čokolade je odobrilo več botanikov in zdravnikov, ki so odkrili da vsebuje številne koristne snovi. Leta 1661 je francoska zdravstvena fakulteta v Parizu uporabo čokolade tudi uradno potrdila za zdravljenje prebave in živčnih motenj. Tako kot druga sladka hrana tudi čokolada spodbuja sproščanje endorfina, naravnega telesnega hormona, ki povzroča občutek zadovoljstva in dobrega počutja. Ko endorfin preide v krvni obtok, nas napolni s pozitivno energijo in občutki sreče. Uživanje primerne količine temne čokolade zato priporočajo tudi psihiatri, saj ima podoben učinek kot antidepresivi. Mnogi mislijo, da je temna čokolada glavni vir kariesa in zobne gnilobe. A znanstvene raziskave so dokazale ravno nasprotno. Kakav, ki ga najdemo v temni čokoladi, namreč varuje zobe pred kariesom, saj vsebuje snovi, ki uničujejo bakterije in tako preprečijo razrast zobne gnilobe. Seveda je pomembno, da si še vedno vsak dan redno umivamo zobe, saj nas sama čokolada pred kariesom ne bo varovala. Zato pa je temna čokolada zagotovo dobra podpora pri uničevanju zobnega kariesa. Neka Japonska študija je pokazala, da naj bi uživanje naravnega kakavnega napitka zniževalo slab LDL holesterol in pomagalo pri vzdrževanju HDL dobrega. Pri osebah, ki so napitek pile, je ta namreč pomagal preprečevati mašenje arterij. Kakavno maslo je odlično mazilo za kožo. A tudi uživanje kakava ali temne čokolade pomaga do lepše kože. Kot so ugotovili v nemški raziskavi, naj bi vsakodnevno uživanje pomagalo ščititi kožo pred ultravijoličnimi žarki.

Temna čokolada lahko vsebuje tudi orehe in pomarančno lupino, izogibajte pa se tistih s karamelo, lešniki in podobnimi nadevi, ki so le dodajanje sladkorja in maščob. Pred in med uživanjem čokolade ter po njem raje ne pijte mleka, saj naj bi to preprečevalo absorpcijo antioksidantov.

Bolj kot iskanje tehnično presnega kakava bi se morda morali osredotočiti na izbiro kakava, ki je bil pridelan po načelih biološkega kmetovanja. Pri slednjem ni dovoljena uporaba pesticidov in fungicidov, ki so sicer pogosto nanešeni na drevesa za zaščito pred škodljivimi vrstami hroščev in glivičnimi obolenji.