Kaj vsebujejo zdravilna zelišča

Zdravilna zelišča vsebujejo snovi, ki delujejo na delovanje človeških organov, te snovi imenujemo učinkovine. Ponavadi so to: alkaloidi, čreslovine, eterična olja, fitoncidi, flavoni, glikozidi, grenčine, mineralne snovi, organske kisline, rastlinske sluzi, saponini in vitamini.

Alkaloidi

Akaloidi so bolj ali manj toksične spojine, ki učinkujejo predvsem na živčni sistem. So bazične narave, vsebujejo heterociklični dušik in v rastlinah nastajajo iz aminokislin ali njihovih derivatov. V rastlinah se običajno nahajajo v obliki soli z organskimi kislinami. Največkrat ista rastlina vsebuje več podobnih alkaloidov. Nekatere spojine ne zadoščajo vsem navedenim pogojem za alkaloide, pa jih kljub temu uvrščamo mednje. To so na primer: efedrin, meskalin, kolhicin.
Večinoma zdravilnih zelišč, ki vsebujejo alkaloide so strupena. Številni alkaloidi sodijo med droge.

Čreslovine- tanin

So obsežna skupina naravnih spojin, ki so pogosto zapleteno zgrajene in med seboj zelo različne. Zanje je značilno, da koagulirajo beljakovine; koža in sluznica postaneta bolj odporni proti poškodbi in manj propustni za vodo (zato čreslovine zaustavljajo drisko). Tudi mikroorganizmi se na tako spremenjeni površini celic težje razvijajo, njihovi strupi pa manj prodirajo v globino. Čreslovine so pomembne sestavine številnih zdravilnih rastlin. Hladna voda ne izluži veliko čreslovin.

Eterična olja

Eterična olja so močno dišeče, olju podobne zmesi različnih hlapnih spojin tako imenovanih terpenov. Topijo se v etanolu in drugih organskih topilih, v vodi pa zelo slabo. Rastline, ki rastejo v toplejših krajih vsebujejo več eteričnih olj. Eterična olja olajšujejo izkašljevanje, blažijo krče, krepijo prebavila, razkužujejo in zavirajo nastajanje mikroorganizmov, ki povzročajo nezaželjena vrenja.

Ogljikovi hidrati

To so spojine, ki vsebujejo ogljik, kisik in vodik. V naravi nastajajo v procesu fotosinteze, zato so v rastlinskem svetu zelo razširjeni. V splošnem jih delimo v tri skupine, in sicer na monosaharide, oligosaharide in polisaharide.

Flavonoidi

Aglikoni flavonoidnih glikozidov so derivati flavana. Flavan je osnovna struktura številnih in zelo razširjenih naravnih barvil, tako imenovanih flavonov in antocijanov. Derivati flavana so prosti ali pa vezani v glikozide.

Glikozidi

So rastlinske učinkovine, ki ob sodelovanju vode razpadejo na nesladkorno komponento aglikon in sladkor. Sladkorji (monosaharidi) se ne povezujejo le med seboj v disaharide in polisaharide, ampak se pogosto vežejo tudi s spojinami, ki niso sladkorji, v glikozide. Tako vsak glikozid sestavljata sladkorni del (glikon), kije iz enega ali več monosaharidov in nesladkorni del (aglikon), ki je značilen za določeno skupino glikozidov. Največkrat sta oba dela glikozida povezana med seboj preko kisika in le redko preko žvepla, dušika ali ogljika.

Grenčine

Veliko naravnih spojin je grenkih (npr. Alkaloidi, mnogi glikozidi), nekatere spojine pa nimajo drugih učinkov kot tistih, ki izvirajo iz njihove grenkosti. Spojine, ki grenkobo povzročajo (grenčine), so kemijsko različne. Podobno kot eterična olja so običajno terpenske narave, v strukturi pa imajo tako imenovane amarogene skupine (nosilce grenkega okusa).
Grenčine refleksno (zaradi grenkega okusa) in zaradi učinka v prebavilih povečujejo izločanje prebavnih sokov in žolča ter krepijo motoriko prebavnega trakta. Tako večajo apetit, izboljšujejo prebavo in vsrkavanje hrane.

Mineralne snovi

Organske kisline

Predvsem pospešujejo prebavo, nekatere pa imajo tudi vitaminski značaj (na primer askorbinska kislina).

Saponini

So glikozidi, iz katerih ob sodelovanju vode nastanejo obstojne penaste snovi. Te povzročajo, da maščobe v vodi razpršijo v izredno drobne kapljice (nastane emulzija). Raztapljajo snovi, ki nastanejo in se kopičijo v vnetih dihalih. Pospešujejo izločanje vode iz telesa.
Aglikoni saponinov so spojine s steroidnimi ali triterpenskim jedrom. Glikone običajno sestavljajo daljše (tudi razvejane) verige monosaharidov. Saponini znižujejo površinsko napetost vode, zato se njihove raztopine močno penijo. Dražijo sluznice in iz prebavnega trakta slabo prehajajo v kri. Skoraj vsi povzročajo razpad rdečih krvničk, zato so injicirani v kri strupeni. Delujejo izkašljevalno, nekatere droge s saponini pa tudi diuretično.

Vitamini

So splošno znane snovi pretežno rastlinskega izvora, ki jih človeški organizem nujno potrebuje. Vitamini so sestavni del encimov in vplivajo na delovanje celic. Ločimo vitamine ki so topni v vodi (vsi vitamini B in vitamin C) in vitamine topne v maščobi (A,D,E,K).

Sluzi, pektini, gumiji

Sluzi, pektini in gumiji so v kemijskem in biološkem smislu neenotna skupina naravnih spojin, pa vendar jih obravnavamo skupaj. Povsem zadošča, če rečemo, da so to polisaharidi, pri tem pa poudarimo nekatere njihove značilnosti.
Sluzi so običajni produkti matabolizma rastlin. So njihova rezervna hrana, zadržujejo vodo in ščitijo njihove celice. V vodi nabreknejo in se deloma topijo in pri tem nastanejo viskozne raztopine in geli. Niso lepljive.
Pektini so po lastnosti podobni sluzem. Vsebujejo jih stene rastlinskih celic. Zelo radi tvorijo gele (zaradi pektinov se marmelade strdijo).
Gumiji so lepljive sluzi. Posamezna vrsta gumija je zmes več spojin. V glavnem nastanejo gumiji v rastlinah kot posledica bolezenskega procesa (bakterijske okužbe) ali poškodbe. Iz rane pritečejo v obliki lepljive vode raztopine, ko pa voda izhlapi, ostanejo trdne, nekoliko elastične kepe ali trakovi-gumi.

Smole in balzami

Smole so kompleksne zmesi različnih kemijskih spojin, njihova sestava in lastnosti pa se s časom spreminjajo (oksidacija, polimerizacija). Po drugi strani pa imajo smole vrsto skupnih lastnosti: težko so topne v vodi; predstavljajo homogeno nekristalično, trdo maso, ki se pri segrevanju najprej zmehča, nato pa utekočini; gorijo s sajastim plamenom in so kemijsko zelo odporne.
Balzami so raztopine smol v eteričnih oljih ali tekoče smole. Smole in balzami največkrat dražijo kožo, delujejo kot blažja razkužila, delujejo proti zajedalcem.