Borovnica je močno razvejano grmičevje visoko do 40 cm z značilnimi pokončnimi zelenimi vejami. Listi so okroglo jajčaste oblike, malce nazobčani in s kratkim pecljem. Sama rast borovnice je odvisna od nadmorske višine. V večini cvetijo v spomladanskem mesecu maju in junija poleti, plodovi pa v Slovenii dozorijo v juniju in juliju. Plodovi so majhne, kroglaste, modro črne jagode, s srebrnim poprhom.
Vsebujejo velike količine rastlinskih hranilnih snovi, predvsem antocianine, ki jim dajejo tudi značilno modrovijoličasto barvo. Čim temnejša je borovnica, tem več antocianina vsebuje. Borovnice delujejo kot močni antioksidanti, ki med drugim blažijo vnetja, pripomorejo k širjenju žil in zavirajo strjevanje krvi ter nastajanje krvnih strdkov.
Borovnice vsebujejo veliko rudnin, med katerimi prevladujejo, železo, selen, cink, kalcij, kalij, mangan in magnezij. Med vitamini so v največjih količinah prisotni vitamini B-kompleksa (riboflavin in niacin) in vitamin C, A in E. Bogate pa so tudi s folno kislino, ki je pomembna za rast in tvorbo krvi, obenem pa pomaga pri nemotenem delovanju možganov in živčevja. Učinkovite so v boju proti staranju. Preprečujejo oziroma zmanjšujejo možnosti za razvoj Alzheimerjeve bolezni, multiple skleroze in demence. Zmanjšujejo tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja. Zmanjšujejo tveganje za nastanek raka. Pomagajo pri izboljšanju koordinacije in ravnotežja. Borovnice prav tako ščitijo naš organizem pred negativnimi vplivi UV-žarkov. Sveže borovnice in njihovi izvlečki izboljšujejo vid, še posebno nočni, saj močno povečajo občutljivost mrežnice in s tem regeneracijo pigmentov v njej. Preprečujejo pa tudi razvoj sive mrene. Borovničev sok je dobro razkužilo za usta in grlo, pektini, ki jih borovnice vsebujejo pa spodbujajo tudi izločanje sline in hkrati pomagajo pri prebavi.
V ljudski medicini je najbolj razširjena uporaba posušenih borovničevih plodov, ki so odlično domače zdravilo za zdravljenje driske, najpogosteje pri otrocih. Lahko jih zaužijemo kot prevretek ali pa jih preprosto žvečimo. Pri sušenju borovničevih plodov pride do polimerizacije polifenolnih spojin in nastanejo čreslovine. Te učinkujejo šele v debelem črevesu, kjer je okolje bazično. Zavirajo rast bakterij in krepijo sluznico črevesa. Neželenih učinkov posušenih plodov borovnice niso zasledili in veljajo za izredno varno zdravilo proti driski. Razredčen sok se lahko uporablja za grgranje pri lažjih vnetjih ustne votline in žrela. Borovnice blagodejno vplivajo tudi na kožo.
Marmelada za zdravje:
- 1 l terana
- 250 g borovnic
- 250 g brusnic
- 250 g črnih rozin
- 250 g suhih sliv
- kozarec medu
- žlica mletega ingverja
- žlica Cejlonskega cimeta
Borovnice, slive, brusnice in rozine damo v lonec in jih prelijemo s teranom ter stvar zavremo. Vre naj 10 minut, nato vse skupaj zmeljemo s paličnim mešalnikom in pustimo, da se malce ohladi. Ko je še toplo, dodamo kozarec medu, ingver in cimet ter dobro premešamo. Marmelado damo v kozarčke, katere dobro zapremo in jih shranimo v temnem prostoru.
Borovničev liker:
- 2 litra rdečega vina
- 1 kg sladkorja
- 6 dl borovnic
- 6 vanilijevih sladkorčkov
- 2 dcl ruma
Vino, sladkor in borovnice zmešamo skupaj, zavremo in pustimo vreti 15 min. Ko se liker malo ohladi, vsujemo vanj vanilijev sladkor, dobro premešamo in popolnoma ohladimo. Nato dodamo rum in liker nalijemo v steklenice. Po želji dodamo več ruma, za bolj aromatičen okus.