Jedilna konoplja

Konopljo poznamo že od 15.000-5000 let pred našim štetjem. Raste povsod, brez potreb po pesticidih ali umetnih gnojilih. Prvi so konopljina vlakna uporabljali v Mezopotamiji in antičnem egiptu, kjer so jo dodajali glinenim zidakom kot sredstvo ojačitve. Danes iz nje izdelujemo papir, njena vlakna so surovina za tekstilne izdelke, različne embalaže, cevi, uporabljamo jo pa celo kot hrano. Konopljina semena vsebujejo lahko prebavljive beljakovine, ki telesa ne bodo zakisale. V semenih lahko tako najdemo od 20 do 30 odstotkov beljakovin. Poleg tega pa vsebujejo še zelo koristne maščobne kisline omega 3 in redke gamalinolenske kisline – ta se pojavlja le v materinem mleku, ter vitamina D in E. Vsebuje tudi kalcij in železo, v manjših sledovih pa še nekatere druge minerale, ko so fosfor, magnezij, cink, baker in mangan. Konoplja ne vsebuje glutena, zaradi česar je primerna za prehrano ljudi s celiakijo.

Preprečuje formacijo »Alzheimerjevih ploščic«, potrebnih za nastanek bolezni. Razširi dihalne poti do pljuč in tako pomaga pri lajšanju astme. Dobro znana je kot analgetik (lajšalec bolečin), ne opijskega izvora, pri katerem se odvisnost ne mora razviti. Znižuje previsok pritisk, prav tako pa zmanšuje pritisk v očesu in s tem lajša/preprečuje glavkom. Zelo učinkovito pomaga pri raku na možganih, raku dojke in raku pljuč, saj blokira rakav gen, ki je odgovoren za širitev raka, manjša tumorje in upočasni rakavo rast. V Kanadi so tako odobrili THC kot stimulans apetita za zdravljenje anoreksije in pretirane izgube telesne teže. Nekatere bolnike z multiplo sklerozo je pripeljalo do samozdravljenja s konopljo, od koder izvirajo empirična poročila o ugodnih učinkih za blaženje nekaterih simptomov, na primer otrdelosti mišic, tremorja, in disfunkcije mehurja – urinska inkontinenca. Povečuje kostno maso in tako pomaga pri osteoporozi. Okoli 40% semena predstavljajo maščobe, večina katerih so esencialne maščobne kisline. Te so nujno potrebne za pravilno delovanje možganov, obnavljanje kože, rast las, razvoj, zdravje kosti in pravilno delovanje metabolizma. Razmerje aminokislin v semenih konoplje je idealno za človeško telo saj vsebuje vseh 8 esencialnih aminokislin v idealnem razmerju in nam pomaga pri krepitvi imunskega sistema ter pri tvorbi protiteles. Ker ima konoplja visoko pH vrednost na naše telo deluje alkalno, kar je pomembno za uravnavanje zakisanosti naših teles. Zakisanost negativno vpliva na naše telo in celoten organizem. To se kaže predvsem pri pomankanju energije, izgubi mišične mase ter kondicije in slabšemu splošnemu počutju.

Najbolj znano je konopljino olje, ki ga lahko dodate solatam, testeninam, krompirju. Na dan zadostujeta že dve žlici olja. Semena jedilne konoplje lahko pojeste surova ali jih pretlačite in zmešate v obrok. Iz njih izdelujejo različne izdelke kot so kosmiči, »mleko«, moko, konopljin tofu, konopljino pivo, maslo, sladoled, lizike, čokolado … Uporaba oziroma uživanje konoplje se morda zdi nesprejemljiva, vendar jedilna konoplja ne vsebuje THC-ja, zato jo lahko brez skrbi uporabljate v prehrani.